Zvočna Galerija Arkade bo oživela, ko mestna tržnica zaspi – skoraj vsak dan med peto popoldan in deseto zvečer, in sicer pod arkadami nasproti Pogačarjevega trga. V Muzeju tranzitorne umetnosti MoTA so si jo zamislili kot osemkanalno postavitev, ki omogoča prostorsko poslušanje med sprehajanjem pod arkadami, kar pomeni, da bo mimoidoče na »vstop« v galerijo ob zvoku opozarjalo le še obvestilo, nikakor pa ne stene ali vrata. »Prostor tržnice, ki ponuja zaradi srečevanja lokalcev povsod resnični utrip mesta, je obenem zelo intimen,« komentira umetniški in programski direktor muzeja Martin Bricelj Baraga in se hitro dopolni, da je to, vsaj kadar prostora ne zavzamejo Odprta kuhna in podobni projekti, zagotovo bolj tih del mestnega središča, kjer ob večerih še danes srečaš le redko koga. V MoTA, kjer se ukvarjajo z javim prostorom in instalacijami v njem ter povezavo med arhitekturo in zvokom, si želijo prostor pod Plečnikovimi arkadami oživiti tudi v času, ko sameva, in v njem z atmosferično zvočno intervencijo narediti skoraj filmsko vzdušje.
Kje je Urška?
K sodelovanju so zato povabili najrazličnejše glasbenike, ki delujejo predvsem na presečišču med elektronsko glasbo ter sodobno klasično kompozicijo in filmsko glasbo. Četudi gre pogosto za umetnike, ki so obenem prisotni v klubskih okoljih in komponirajo glasbo za gledališča, plesne predstave in filme, je tokrat za zvočno obogatitev prostora bistven avtorski odziv na zelo specifičen arhitekturni spomenik, opozarja Bricelj Baraga.
Izbrani glasbeniki so bili v Ljubljani na kratki rezidenci, da so lahko tako podnevi kot ponoči z mestom vzpostavili dialog. Galerijo Arkade so tako ob otvoritvenem živem koncertu Sama Kutina na madžarskem srednjeveškem glasbilu hurdy gurdy sinoči odprli s predvajanjem glasbe japonskega vibrafonista in skladatelja Masajošija Fudžite, ki navadno sklada le vrišču družinskega okolja, zato se mu bo ustvarjanje v Ljubljani v spomin vtisnilo kot nova izkušnja: »Zelo intenzivno sem delal v čisti tišini.« Njegova glasba je navadno povezana s pravljičnimi motivi, tokratna kompozicija Afterglow pa je svojevrstno nadaljevanje balade o Prešernovem Povodnem možu; mimoidoči bodo lahko prisluhnili, kaj se dogaja, ko rečni prebivalec z domišljavo Urško izgine pod valove Ljubljanice.
Vilinski glasovi
Čez tri mesece, približno ob menjavi letnih časov, se bo s svojo glasbo predstavila islandska čelistka, skladateljica in vokalistka Hildur Guðnadóttir. V svojem ustvarjanju išče zvoke, ki včasih zvenijo kot elektronska simfonija, drugič kot romantična ali ljudska glasba v sodobni preobleki, zato ni nenavadno, da pripravlja interpretacijo rečnih glasov slovanskih in islandskih vil. Pozneje bo denimo sledila še predstavitev nizozemskega skladatelja in lutnjarja Jozefa van Wissema, ki pripravlja svoj glasbeni dialog z arhitektom Plečnikom.
Projekt galerije pod arkadami je del mednarodne mreže, ki si prek inovacij prizadeva za oživljanje javnih površin ter izboljšanje kakovosti življenja v mestih, zato v MoTA predvidevajo, da bo Galerija Arkade postala ljubljanska stalnica. »Ob nadaljnjem interesu tržnice in mesta jo morda lahko razširimo še na celotne arkade,« pravi umetniški vodja. Ker MoTA še naprej zanima raziskovanje različnih vidikov zvoka v urbanem prostoru, v prihodnosti načrtujejo tudi projekt Zvočna cesta in druge zvočne instalacije na javnih površinah.
