Rubrika o avtomobilih v popularni kulturi praznuje lep jubilej, saj predstavljamo že 40. po vrsti. Doslej smo se vestno držali tega, da smo se vsakič posvetili vozilu druge znamke, tokrat pa bomo naredili izjemo. Namreč, v tem času mineva še en jubilej – okroglih 70 let, odkar je luč sveta ugledal prvi ferrari. Zato je prav, da v luči obeh dogodkov tokrat drugič zapored predstavimo »popkulturnega« ferrarija. Pri čemer smo tako in tako ugotovili, da so v nazadnje predstavljenem filmu Prosti dan Ferrisa Buellerja uporabili repliko znamenitega 250 GT california spyder SWB.

Ko beseda teče o pravih ferrarijih, je, čeprav jih je bilo na zaslonih in platnih veliko, najslavnejši tisti, ki ga je vozil Thomas Magnum (Tom Selleck) v seriji Magnum. Oziroma so takšni trije ferrariji 308 GTS, kolikor jih je Magnum uporabljal v osmih sezonah priljubljene serije iz 80. let prejšnjega stoletja.

S sedeža so sneli oblazinjenje

To pomeni, da je Tom Selleck sedel za volani avtomobilov, ki so jih izdelovali med letoma 1975 in 1985 in katerih glavna značilnost je bila, da je šlo za polkabriolete. To pomeni, da je imel avto majhno snemljivo streho, medtem ko je bil del za potniškimi vrati, tisti z zadnjim steklom, ki se pri običajnih kabrioletih zloži v zadek, trden in nepremičen. 308 GTS iz prve sezone je bil primerek letnika 1978, opremljen z 2,9-litrskim V8 motorjem z 252 konji (188 kilovati) moči, ki je imel le eno vzvratno ogledalo in rdeče zračne odprtine za prednjimi lučmi, ni pa imel ne zadnjega spojlerja ne odprtin na motornem pokrovu. V drugi in tretji sezoni so uporabili malenkost šibkejšega ferrarija 308 GTSi letnika 1980, ki je imel že dve pravokotni vzvratni ogledali in črne zračnike za obema sprednjima lučema, v nadaljevanju, od četrte sezone dalje, pa 308 GTSi quattrovalvole letnika 1984, ki se je lahko pohvalil s črnimi zračniki na motornem pokrovu in črnim spojlerjem, nekaj manjših sprememb pa je doživel tudi v notranjosti.

Ko smo že omenili notranjost, dodajmo, da so morali prav vse ferrarije, v katerih je sedel Tom Selleck, do neke mere prilagoditi, saj je slednji s 195 centimetri telesne višine precej visok igralec. Z vozniškega sedeža so celo sneli oblazinjenje, da je lahko sedel nižje, hkrati pa so mu prilagodili pomik nazaj, da se je lahko premaknil dlje od volanskega obroča in imel več prostora za noge. Kljub vsemu se med vožnjo lepo vidi, da je Selleckova glava višje od zgornjega roba vetrobranskega stekla, zaradi vsega naštetega pa so zelo redki tudi kadri vožnje z zaprto streho.

Prva želja je bil porsche

Vsak od omenjenih treh ferrarijev je imel za potrebe snemanja različnih kadrov nekaj sebi enakih različic. Eden od originalov je bil klasični »akcijski avto«, ki so ga uporabili za snemanje raznih voženj in preganjanj z avtomobili, drugega so imeli za snemanje stacionarnih in bližnjih prizorov, seveda pa so za nevarne akcije in kadre, v katerih je avto utrpel večje ali manjše poškodbe, uporabili tudi nekaj replik, ki so jih, zanimivo, »postavili« na šasijah avtomobila pontiac fiero.

In še ena zanimivost: producenti serije so najprej kot Magnumovo prevozno sredstvo želeli uporabiti porscheja 928 in so se obrnili na proizvajalca s prošnjo, da bi jim izdelali enega s posebej veliko strešno odprtino, ki bi jim olajšala zračne posnetke Sellecka med vožnjo. A ker so se pri Porscheju takrat striktno držali pravila, da vozil ne prilagajajo posebnim željam, so sodelovanje zavrnili, producenti pa so naposled za snemanje omenjenih kadrov izbrali prijaznejšega ferrarija. Kdo ve, morda pa bi se pri Porscheju, če bi vedeli, kaj bo sledilo, odločili drugače.