Zima je formalno res končana, toda bila je dolga in za čebele naporna. Posebej tukaj na Krasu, kjer smo imeli toliko sonca, da jih je mamilo ven iz panjev, po drugi strani pa je bilo tako mrzlo, da so kar dobro zdesetkane. Razvoja v čebelji družini ni toliko, kot smo pričakovali. Na koncu marca bi morale biti že na paši, pa še niso. Bojim se, da bo hladen tok zraka močno vplival tudi na poznejše rastline, ki nosijo medičino, mislim predvsem na rešeljiko in akacijo.
Lani se je veliko pisalo o kontaminiranem medu zaradi sredstva za zatiranje varoj oziroma parazitov. Je med, ki je še ostal od lani, varen za uživanje ali ne?To je bilo pretirano. Kontaminacije medu sploh ni bilo, bila pa je bila afera, ker čebelarji niso kupovali zdravil zoper varozo pri veterinarjih, ki so jih imeli na zalogi. Na podlagi 20 vzorcev so naredili škandal, da je v Sloveniji vse narobe. Ampak pri vseh dvajsetih vzorcih ni bilo najdene niti ene kršitve. Ves med, tudi tistih dvajset vzorcev, je bil znotraj dopustne meje ostankov zdravilnih sredstev za zdravljenje varoze. Problem je, da čebelje družine danes niso sposobne preživeti brez posredovanja človeka. Če prepustimo čebele naravi, ne bo v dveh letih niti ene žive čebele več zaradi napada tega zajedavca.
Govori se tudi, da so čebele bolj krhkega zdravja tudi zato, ker se jim pobere preveč medu in se čez zimo hranijo zgolj s sladkorjem in vodo.Med je naravno živilo za čebele in ob medu lahko normalno preživijo zimo, če ima zima vsaj dva, tri dneve v mesecu, da gredo lahko ven in se otresejo blata. Da se podelajo, po domače. Če izletnih dni ni, gredo ven, tudi če je slabo vreme in v tem primeru se ne vrnejo več. Čebelja družina razpade in odmre. Sladkor se uporablja tudi zato, da ne obremenjujemo prebave čebele, ker v sladkorju ni pepelov. Večji stalež čebel ko je v panju, lažje preživijo zimo.
V nekaterih trgovinah lahko na policah vidimo tudi divji med. Ali res obstajajo divje čebele?To je navadna bedarija. Divjih in domačih čebel ni. Tudi naravnega divjega medu ni, niti bionaravnega medu. To je nateg. Čebele so popolnoma samostojne in so ali jih pa ni. Človek z njimi nima prav nobene socialne komunikacije. Mi samo poznamo njihove naravne zakonitosti in to prilagajamo sebi, da pridemo do medu.
Na Krasu se je v zadnjih letih pojavil bršljanov med, ki ga nekoč nismo poznali. Tudi v register sortnega medu še ni vpisan. Za kakšen med gre?Bršljan zadnja leta izdatno medi, ampak njegov med ima to lastnost, da se hitro strdi. In ko se strdi, ga čebele ne morejo več uporabiti za hrano in energijo, kar je zanje hud problem. V času cvetenja bršljana moramo iz plodišča in medišča odstraniti kar se da veliko bršljanovega medu in ga nadomestiti s sladkorjem. Če ga ne bi odstranjevali, bi čebelja družina odmrla, in to pri polni kašči, ker ga sredi zime ne bi mogla staliti. Res pa je, da gre za izjemno dober med. V register pa še ni vpisan, ker se dejansko pojavlja šele pet ali šest let. Prej ga ni bilo oziroma ga je bilo izredno malo. Toda mikroklima se je toliko spremenila, da bršljan po novem medi. Če poleti ni dežja, ne medi.
Z žajbljem je ravno nasprotno. Žajbljev med je postal redkost.Da, žajbelj ne medi več. Povpraševanje po žajbljevem medu pa je zelo veliko. Ampak ga tako rekoč ni več. Spet zato, ker se je mikroklima zaradi bistveno več vlage spremenila. Žajbelj je tudi cvet, ki ga čebela težko doseže, ker ima prekratek rilček.
Kraška značilnost je med rešeljike, ki je zelo cenjen.Rešeljika je bila od zmeraj dodaten prihodek od kmetijstva na Krasu, ker jo je na veliko kupovala farmacevtska industrija. V času cvetenja so grmičevja posekali, olupili lubje in ga prodali farmacevtom, ki so iz njega izločevali juvenilni hormon, danes natančneje označen kot oktadekanojska kislina ali ena od sestavin encima Q10. Sečnja je bila tako razširjena, da je rešeljika skoraj izginila iz kraškega okolja. Ker pa so začeli encim izdelovati sintetično, nam je rešeljika le ostala kot dediščina preteklega obdobja.
Nas je pa malo, ki jo lovimo, le kakšnih pet, ker je zahtevna, saj cveti 10. aprila. Če imaš takrat družine že v medišču, je lahko nekaj nabereš, če se družina šele razvija, pa do medu ne prideš. Ob cvetenju rešeljike je treba premikati čebele na pašo vsak tretji dan, kar pomeni veliko stroškov in veliko dela za to, da na leto dobim, če ga dobim, sto kilogramov medu. Rešeljikov med je posebnost tudi v svetu.
Bili ste predsednik komisije za ocenjevanje medu pri Čebelarski zvezi Slovenije. Kaj se ocenjuje pri medu?Podobno kot pri drugih živilih. Najprej se naredijo laboratorijske preiskave, nato pa se ocenjujejo vonj, aroma, okus, obstoj arome, kar je zelo pomembno, videz in pa barvo.
Zakaj so nas potrošnike navadili, da mora biti med tekoč?Kristaliziran med nima vonja. Je skoraj brez okusa. Ni praktičen za uporabo. V prid mu je edino to, da to pomeni, da gre za pravi med. Med se mora topiti nadzorovano, tako, da se nikdar ne preseže 39 ali 40 stopinj, da ohrani vse svoje lastnosti, kar čebelarji dobro znajo.
Ga lahko doma sami spremenimo v tekoče stanje v pečici?Pravzaprav ja. Čisto navadna pečica z ventilatorjem medu ne poškoduje, če držite temperaturo tam nekje do 40 stopinj.
Je cvetni prah res še bolj zdravilen kot med?Cvetni prah še ni dovolj raziskan, razen tega, da zelo ugodno vpliva na prostato pri moških in na ženske v času ženskih težav. Cvetni prah je zakladnica beljakovin, mineralov in vitaminov. V njem naj bi bili vsi vitamini. Težko pa je delati študije, ker čebele nabirajo cvetni prah na velikem številu rastlin.
Kaj pa matični mleček? Nekje sem prebral, da če bi človek vsak dan užival matični mleček v velikih količinah, bi lahko živel 300 let.Matični mleček je po svoji sestavi beljakovina. Po drugi sestavi pa čisti estrogen – ženski hormon. V njem je ogromno vitaminov. Je zakladnica energije, genetike, hormonov in vitaminov. Čebela živi od 30 do 40 dni, matica, ki je bila krmljena v svojem obdobju izključno z matičnim mlečkom, pa živi od pet do šest let. Od tod primerjava. V enem gramu matičnega mlečka je toliko ženskega hormona estrogena, da bi ena žlička zadostila tudi osebi, ki je težka 50 kilogramov.
Če bi moški užival veliko matičnega mlečka, bi se hipotetično s tovrstno hormonsko terapijo spremenil v žensko?To ravno ne, bi se mu pa močno okrepil imunski sistem, kar priznava tudi uradna medicina.
