Če želite s psom med lovce, boste morali opraviti lovski izpit in imeti veljavno lovsko izkaznico. Če nimate lovskega izpita, smete loviti le v spremstvu osebe, ki ima lovski izpit in veljavno lovsko izkaznico ali je zaposlena v lovišču s posebnim namenom. Opravljanje lovskih izpitov organizira Lovska zveza Slovenije. Dodelili vam bodo mentorja, opraviti pa boste morali pripravniško dobo, ki traja najmanj eno leto, in obiskovati tečaje usposabljanja. Vaš lovski pes bo moral biti čistokrvni pasemski pes, ki bo lovsko uporabnost dokazal s preizkušnjo naravnih zasnov in opravljanjem nalog v lovski praksi.
Čaka vas nekajletno izobraževanje
Če želite s psom med reševalce, preverite, ali je v vaši bližini že aktivna enota reševalnih psov. Predlagam vam, da si sprva pri izbrani enoti ogledate trening ali dva, da boste dobili boljšo predstavo o tem, kaj delo reševalnega psa obsega. Če se boste odločili, da bi se treningom pridružili tudi s svojim psom, sta pred vami nekajletno delo s psom in izobraževanje vas kot vodnika.
Treningi reševanja so navadno razdeljeni na treninge poslušnosti, ki običajno potekajo na vadišču društva, in na treninge iskanja. Pse lahko učimo iskanja pogrešanih oseb v ruševinah in/ali iskanja pogrešanih v naravi – gozdu. Treningi iskanja potekajo na različnih lokacijah, s čimer psi spoznavajo različna okolja in specifike določene ruševine ali gozdnega območja. Preden pa se boste lahko pridružili pravi iskalni akciji, vas čaka kar nekaj dela, opravljanje izpitov in preizkušenj.
Gozd ni le poligon za preganjanje
Zavedati se moramo tudi nekaterih tveganj pri gibanju s psom v gozdu. Pri nenadzorovanem prostem tekanju psa lahko pride do fizičnih poškodb, pes lahko tudi nepovratno odide za nosom. Če se odpravljate v bolj odmaknjene gozdove, bo lahko pot do najbližje pomoči dolga, gozdovi pa tudi niso polno pokriti z GSM-signalom. Večina psov se prav tako ne more zavedati nevarnosti nekaterih gozdnih živali. Če boste psa spuščali brez nadzora, tvegate, da pride v fizični stik z močeradom, hrastovim sprevodnim prelcem, talnimi osami, kačo, divjo svinjo, v nemalo primerih pa je pes do vodnika »pripeljal« medveda. Večina teh srečanj se ne konča dobro.
Le krajši razmislek je potreben, da pridete do spoznanja, da gozd ni zgolj naš poligon za preganjanje s psom. Ko gremo s psom v gozd, se zavedajmo, da smo v gozdu gosti in le na obisku. Na obisku pri gozdnih živalih, pri lastnikih tega gozda in pri drugih obiskovalcih gozda.
