Podatki o preteklih naravnih nesrečah – kje, kako pogosto in v kakšnem obsegu so se dogajale – so bistveni, da se tovrstnim katastrofam izognemo v prihodnje oziroma se nanje ustrezno pripravimo. »Toda po petnajstih letih kljub drugačnim obljubam še vedno nimamo vseh kart ogroženosti. Kako naj načrtujemo mesta, če imamo zgolj poplavne karte, kart kakšnih drugih nevarnosti pa ne,« opozarja profesor z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo dr. Matjaž Mikoš.
V tujini je po njegovih besedah drugače. V švicarskem Weggisu so recimo v karto nevarnosti za kraj vključili več nevarnih naravnih procesov na njihovem območju, od poplav in zablatenja površin, drobirskih tokov, nenadnih splazitev in stalnega plazenja tal do padajočega kamenja, skalnih podorov in snežnih plazov, in jih razvrstili v štiri razrede nevarnosti, od velike do majhne oziroma neobstoječe.
Porazne evidence
Da imamo v Sloveniji podrobneje izdelane predvsem karte poplavne nevarnosti, je posledica dejstva, da je vajeti v roke na tem področju prevzela država in med drugim določila tudi enotno metodologijo za izdelovanje poplavnih kart, zaradi česar so te med seboj primerljive. Nasprotno recimo karte nevarnosti zaradi snežnih plazov niso niti obvezne (zakonodaja jih – očitno preohlapno – zahteva od občin, kjer je to potrebno) niti ni enotne metodologije za njihovo izdelavo. »Belih lis oziroma neobdelanih območij je v lavinskem katastru še veliko,« opisuje Manca Volk Bahun z Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU.
Podobno so se za izredno pomanjkljive in celo napačne izkazali uradni podatki o zemeljskih plazovih in podorih, ki so jih po besedah Špele Kumelj na Geološkem zavodu Slovenije želeli vključiti v novo spletno aplikacijo za popis in pregledovanje plazov in erozije e-Plaz. »Od uprave za zaščito in reševanje ter občin smo dobili podatke o 4400 zemeljskih plazovih. Lokacija je bila opredeljena pri manj kot polovici plazov in datum sprožitve pri 623 plazovih, čeprav gre za dva ključna podatka. Poleg tega smo pri vizualnem in terenskem preverjanju v obalnih občinah ugotovili, da sporočene lokacije plazov le v slabi polovici primerov držijo,« porazne evidence opisuje Kumeljeva. Doslej so tako v aplikacijo vključili vsega 60 plazov.
Gradnja sredi struge
Ožje usmerjenih znanstvenih raziskav ogroženosti Slovenije oziroma posameznih območij zaradi določenih naravnih in drugih nesreč je sicer veliko, a so podatki razdrobljeni po inštitucijah. Bi jih bilo treba povezati in s tem tako posameznikom kot upravnim organom, ki odločajo o pozidavah in drugih aktivnosti v prostoru, omogočiti boljši pregled vsaj nad temi podatki? »Vprašanje je zelo na mestu, saj je vseh obstoječih modelov določanja nevarnosti in aplikacij preveč za enega občinskega uradnika, ki o tem presoja. Iluzorno je pričakovati od njega, da bo vse obvladal,« ocenjuje Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika.
Profesor geografije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Karel Natek pa opozarja: »Čaka nas velik korak. Naravnih nesreč pri prostorskem načrtovanju danes zaradi takšnih in drugačnih obvodov skoraj ni treba upoštevati.« Nevarnih posegov, kot je zdravilišče Laško v strugi Savinje, je zato čedalje več, ne manj, in če bomo tako nadaljevali, bo vse več tudi težav z naravnimi nesrečami, svari Natek.
