Slovenija se je prvič po rimskem vrhu Unije, v kateri so se evropski voditelji zavzeli za Evropo več hitrosti v skladu z obstoječimi evropskimi pogodbami, pridružila temu mehanizmu okrepljenega sodelovanja med državami članicami. Šestnajst držav po več letih stopicanja na mestu, ko se ni bilo mogoče soglasno dogovoriti o vzpostavitvi urada evropskega javnega tožilca, zdaj želi ta novi pravni institut na evropski ravni ustanoviti na lastno pest, ob čemer pa se mu bodo pozneje lahko pridružile tudi druge države članice.
Evropsko javno tožilstvo bo povsem neodvisen organ, ki bo o svojem delu odgovarjal institucijam Unije, z namenom preiskovanja in pregona storilcev goljufij in drugih nezakonitih dejavnosti v eni ali več državah članicah, ki škodijo finančnim interesom EU. Preiskovali bodo denimo oškodovanja pri podeljevanju evropskih sredstev ali pa tudi čezmejni kriminal, najpogosteje se omenja nezakonito tihotapljenje cigaret, s katerim večnacionalne kriminalne združbe siromašijo proračunske davčne blagajne. Evropsko javno tožilstvo naj bi tako okrepilo predvsem protigoljufijske aktivnosti agencije EU za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) in urada Olaf, ki preiskuje goljufije v zvezi s proračunskimi sredstvi EU.
Ko se delo tožilca konča na meji
Pri preiskovanju čezmejnega goljufanja so se doslej pojavljale težave zaradi omejitev pristojnosti preiskovanja nacionalnih držav do lastnih meja. Doslej ni bilo možno koordinirati preiskav v več državah med različnimi nacionalnimi organi, kar je privedlo do različnih rezultatov. Tako se je zgodilo, da se je po posredovanih informacijah Olafa o domnevnih goljufijah nemških in bolgarskih državljanov pri izkoriščanju sredstev iz kmetijskega sklada obsodba zgodila zgolj v Nemčiji, v Bolgariji pa je bila izrečena oprostilna sodba.
Drugi primer, ki ponazarja težave pri preganjanju čezmejnega kriminala, sodi v kategorijo zakonito pridobljenih informacij po posameznih nacionalnih ureditvah. Tako so denimo češki kriminalisti zakonito prisluškovali telefonom tihotapcev cigaret v Nemčijo, vendar pozneje ti dokazi niso bili veljavni na nemških sodiščih. Tudi to vrzel naj bi zdaj zapolnil urad evropskega javnega tožilstva, med drugim tako, da bi bile vse zakonito pridobljene informacije priznane na prvostopenjskih sodiščih vseh držav članic.
Zaradi vseh teh vrzeli so nacionalna sodišča, ki so edina pristojna za pregon zoper zlorabe evropskih sredstev, imela zelo različne stopnje uspešnosti pri pregonu kaznivih dejanj – od 20 do 90 odstotkov pravnomočno obsojenih primerov. V Sloveniji je bilo od leta 2012 zaradi goljufij evropskega proračuna izrečenih 15 pravnomočnih obsodilnih sodb, v štirih primerih pa so bile izrečene oprostilne sodbe.
Slovenija za učinkovitejši pregon
»Slovenija še ni pristopila k uradu evropskega javnega tožilca, ta v tem trenutku še ne obstaja. Slovenija je zgolj podpisala pismo o nameri, da se vzpostavi okrepljeno sodelovanje med državami članicami na tem področju. To pa nas nikakor ne zavezuje tudi k pristopu,« pravijo na ministrstvu za pravosodje. O pristopu k uradu se bo Slovenija odločala, ko bo jasno končno besedilo uredbe in bo stališče potrdil tudi državni zbor.
Kot razloge za pridružitev okrepljenemu sodelovanju držav članic na tem področju v pravosodnem ministrstvu navajajo, da Slovenija tako podpira boljšo koordinacijo pregona kaznivih dejanj zoper finančne interese Unije.
Uredba ne bo posegla v samostojnost državnih tožilcev
Urad bo vodil osrednji evropski javni tožilec, ki bo dajal navodila in usmerjal delo v njegov urad delegiranih tožilcev v državah članicah. »Slovenski tožilci ne bodo več pristojni za pregon kaznivih dejanj na škodo interesov EU,« opozarjajo na pravosodnem ministrstvu. Te pristojnosti bo prevzel evropski tožilec s pomočjo enega ali več delegiranih tožilcev, ki bodo predstavljali nacionalno vez z evropsko sodno ravnijo.
Delegirani tožilec bo lahko imel dve zadolžitvi: lahko bo še naprej neodvisno opravljal funkcijo tako nacionalnega tožilca kot tudi delegiranega. Ta sicer dvojna funkcija tožilstva ne pomeni, da bo s tem kršena slovenska ustava oziroma zakon o javnih tožilcih, ki javnim tožilcem omogoča samostojno odločanje, zoper koga bodo sprožili preiskavo in zoper koga ne. »Uredba ne bo posegala v ureditev nacionalnih tožilstev. Ta bodo pri pregonu kaznivih dejanj, ki ne sodijo v pristojnost evropskega tožilca, funkcionirala kot doslej,« zagotavljajo na pravosodnem ministrstvu.
