Tudi letos ljubljanska mestna občina s partnerji nadaljuje projekt Pomagajmo čebelici – ocvetličimo mesto, katerega namen je ozaveščanje javnosti o pomembni vlogi čebel.
Okrasne rastline raje zamenjajte z medovitimi zdravilnimi dišavnicami – meto, žajbljem, sivko, materino dušico in drugimi, nagovarjajo na občini. Čeprav se kranjske sivke v mestu odlično počutijo, namreč potrebujejo človeško pomoč, da imajo dovolj paše v sezoni in si julija lahko naberejo dovolj zaloge za prezimitev.
Za vse, ki bi radi postavili čebelnjake na občinskih zemljiščih znotraj avtocestnega obroča, so na občini lani pripravili tudi posebna priporočila. Poleg tega so postavili čebelje stojišče v Tivoliju, letos bodo dodali še eno v Biotehniškem izobraževalnem centru, Botaničnemu vrtu Univerze v Ljubljani pa so odstopili veliko zemljišče poleg vrta. Kot je povedal vodja, dr. Jože Bavcon, bodo na njem uredili cvetoče preproge avtohtonih rastlin in postavili učni čebelnjak.
Bolj medonosne kot podeželske sestre
Medtem ko je urbano čebelarstvo dodobra razvejano v številnih večjih mestih po svetu, je pri nas, čeprav se Slovenija ponaša z enim najvišjih odstotkov čebelarjev na prebivalca, v zaostanku. A odkar je pred sedmimi leti Franc Petrovčič pripeljal tri čebelje družine na teraso Cankarjevega doma, se je začelo novo obdobje in ljubljanski med se prebija tudi med poslovna darila. »Zaradi kritične jeseni je prezimilo samo šest družin, ampak bomo naredili nove družine in upajmo, da bosta lepa tudi maj in junij,« nadaljuje čebelar, ki kljub alergiji nabira izkušnje s čebelami že več kot deset let.
Za podvig na strehi Cankarjevega doma ga je navdihnil čebelnjak na vrhu pariške opere, kjer čebele prebivajo že več kot četrt stoletja in letno pridelajo več sto litrov medu. Kot pionir je širil navdih naprej in z njegovo pomočjo se je s čebelarjenjem v mestu začel ukvarjati še Gorazd Trušnovec, pobudnik društva Urbani čebelar. Najprej je čebelje družine udomačil na strehi Centra za kulturo Španski borci, nato je razvil še storitev Najemi panj in pod njegovim mentorstvom zdaj znanje pridobiva že več kot deset čebelarjev začetnikov.
Po njegovih besedah je prednost čebelarjenja v mestu bistveno večja biotska raznolikost kot na podeželju, kjer prevladujejo kmetijske monokulture. Čebele imajo tako od aprila do septembra pestro, naravno in zdravo pašo. »Obsežna francoska raziskava je dokazala, da so mestne čebele celo bolj zdrave, dolgožive in medonosne od podeželskih sestric, kar pripisujejo prav biotski pestrosti, prehranski raznolikosti in odsotnosti pesticidov,« izpostavi urbani čebelar, ki nasvete deli na spletni strani www.urbanicebelar.si. Pravi, da trdni prašni delci za čebele niso problem, saj v najbolj kritičnem zimskem času hibernirajo, pa tudi sicer črpajo medičino globoko iz cvetov, kamor ti delci ne prodrejo.
Mestni med neoporečen
Najboljši argument v prid urbanemu čebelarstvu pa je seveda kakovosten izdelek. »Naši člani redno dajejo vzorce medu v analizo in ljubljanski med se dosledno izkaže za brezhibnega, kakovost pa potrjujejo tudi nagrade,« je poudaril Trušnovec.
Enake izkušnje imajo v nakupovalnem središču BTC City, kjer je Petrovčič prevzel panje pri Vodnem mestu Atlantis. Lani so njihove čebele pridelale 81 kilogramov medu, ki je bil po analizah ne le neoporečen, ampak tudi zelo kakovosten. Ugotovili so tudi, da čebelam ne prija bazenska voda, tako da ne motijo kopalcev, za urbano čebelarjenje pa navdušujejo še svoje partnerje. Število postojank na ljubljanski Čebelji poti, ki so jo zasnovali v občinskem odseku za razvoj podeželja, bi se tako utegnilo letos še povečati.
