Ko je 20. marca v 101. letu umrl David Rockefeller, je bilo njegovo premoženje po Forbesu ocenjeno na 3,3 milijarde dolarjev. A ne le to – bil je patriarh družine, katere ime je že več kot stoletje sinonim za ultrabogataše. Ni treba posebej poudariti, da so Rockefellerjevi že dolgo ena najvplivnejših ameriških družin in verjetno najvplivnejša newyorška družina. Mimogrede, klan je pomagal ustanoviti veliko organizacij, z newyorškim Rockefellerjevim centrom in Muzejem sodobne umetnosti na čelu. Toda njihova moč je prav v družini, ne v posameznikih.
Klan je začel John D. Rockefeller leta 1870, ko je ustanovil podjetje Standard Oil in postal prvi ameriški milijarder ter družini omogočil luksuzni življenjski slog. Ko je David odraščal na Manhattnu v največjem zasebnem stanovanju v četrti, se je kotalkal po Peti aveniji, za njim pa je vozila limuzina. Poletja je preživljal v hiški na plaži, kot ji je rekla družina, ki je imela 107 sob. A bogastvo je Davidu prineslo tudi osamljenost, iz česar se je rodila čudaška navada, da je s seboj v žepu vedno nosil kozarček, v katerega je lovil hrošče. To je počel od svojega sedmega leta do smrti in zbral neverjetno zbirko 90.000 primerkov dva tisoč različnih vrst žužkov, ki jih je kasneje kot odrasel bogataš nabiral tudi na odpravah, ki jih je sponzoriral. Kajti njegov ded je skupaj z milijardo družini predal tudi zavezanost k dobrodelnosti. Ocenjujejo, da sta dve generaciji Rockefellerjevih v enem stoletju v različne namene podarili milijardo dolarjev, samo David, ki je kot deček po New Yorku revnim razdajal košare s hrano, je po navedbah New York Timesa v svojem življenju podaril 900 milijonov dolarjev.
Ugledni, a nič več moderni
Po smrti Davida Rockefellerja zdaj družini vlada četrta generacija, imenovana bratranci, ki so potomci petih bratov tretje generacije. Ti živijo v precej drugačnih razmerah kot njihovi predniki, ki so bili tako rekoč brez milijarderske konkurence. Zdaj jim konkurenco delajo novi tehnološki milijarderji, ki prisegajo na precej drugačen luksuz, kot so ga živele generacije Rockefellerjevih. Namesto megazabav, škafov šampanjca in zlatih stanovanj je doktrina novih bogatašev ekoposest na Havajih in električni avtomobil. Ta hip so Rockefellerjevi podobno kot drugi stari bogataši, denimo rodbina Vanderbiltovih, sicer bogati, a niso več moderni.
Zato četrta generacija družine ne vztraja več v New Yorku, temveč so razpršeni po vsej Ameriki, od Montane, Vermonta do Arkansasa. Večina jih ima svoje kariere, pa čeprav v dobrodelnih skladih. Sin Davida Rockefellerja Richard je bil družinski zdravnik. Njegova sestra Neva je priznana profesorica ekonomije, njena strast pa je fotografiranje pijavk. Med člani četrte generacije Rockefellerjevih je gotovo zanimiv lik Abigail Rockefeller, Davidove najstarejše hčerke, ki je že vse svoje življenje zaprisežena levičarka in radikalna feministka, v zadnjem času pa je 73-letna gospa zagrizena ekoaktivistka. Njen brat David Rockefeller ml., ki bo po očetovi smrti verjetno postal vodja družine, je ustanovitelj neprofitne organizacije Sailors of the Sea, ki na ladjah omogoča izobrazbo revnim po vsem svetu.
Precej revnejša peta generacija
V prvo vrsto klana Rockefellerjevih pa prihajajo člani pete generacije, za katere je značilno, da imajo v žepu še manj denarja kot prejšnje generacije, pač zaradi tega, ker število članov klana z vsako generacijo narašča. Celotno premoženje družine revija Forbes zdaj ocenjuje na enajst milijard dolarjev, člani pete generacije pa osnovno premoženje dobivajo iz družinskih skladov, začenši z 10.000 dolarji na leto, ko so stari 16 let, do približno 600.000 dolarjev na leto, ko dopolnijo 30 let.
Zato si mladi Rockefellerjevi svojo slavo še bolj kot generacija pred njimi utirajo sami. Štiriintridesetletna Ariana Rockefeller, hčerka Davida ml., je denimo razmeroma uspešna modna oblikovalka, katere prvo kolekcijo je navdihnila Picassova slika, ki je visela v njenem otroškem domu. Ariana je bila najljubša Davidova vnukinja, njegov varovanec pa je bil tudi njen bratranec Michael Quattrone, sin Davidove hčerke Peggy, ki je zdaj predsednik enega od štirih dobrodelnih skladov Rockefellerjevih in velja za enega največjih filantropov, mlajših od 40 let. Sicer je hvaležen za premoženjsko in dobrodelno dediščino družine, a vseeno raje uporablja očetov manj razvpiti priimek.
