Šestnajstletni Luka Hreščak, Matej Križman in Andraž Štemberger so dijaki drugega letnika, leto mlajša Matija Tomažič in Luka Hrvatin pa obiskujeta prvi letnik. Matej Križman, ki je vodja projektne skupine, se z glasbo ukvarja že od mladih nog. V glasbeni šoli se je naučil igrati harmoniko, sam doma pa še igranja na kitaro in klavir. »Enega inštrumenta bi se hitro naveličal, ker pa so note enake, jih igram več,« pravi. Je tudi ljubiteljski didžej, v posebno veselje mu je ustvarjanje elektronske glasbe na domačem računalniku.
Luka Hreščak ima, kot pravi Nejc Konjevič, vodja mentorjev pri Ustvarjalniku, dober radijski glas in čeprav je za zdaj še nekoliko sramežljiv, ima nedvomno obetaven glasovni potencial, vendar pa mu aktivno igranje košarke po njegovem mnenju vzame preveč časa.
Med glasbo in športom
Andraž Štemberger tako kot Matej igra harmoniko, včasih pa tudi ukulele in klavir. »V glasbeni šoli dobiš osnove, tako da ni težava preskočiti s harmonike na klavir,« pravi. Tako Andraž kot Matej se ljubiteljsko ukvarjata z miksanjem glasbe in nastopata kot didžeja.
V skupini sta še Matija Tomažič in Luka Hrvatin, tudi nadebudna ljubitelja elektronske glasbe in računalniškega programiranja. Luka Hrvatin trenira še rokomet in igra baskitaro. Je edini v podjetniški ekipi, ki ima svojo glasbeno skupino, metal bend Starving Mankind. Ker imajo podobne interese, so fantje hitro ugotovili, da se lahko skupaj lotijo podjetniškega projekta. Vseh pet zanima izdelovanje spletnih strani, te obrti se učijo tudi v šoli in prav to predstavlja ogrodje njihove poslovne ideje, ki jo želijo povezati s svojo ljubeznijo do glasbe.
Vse so natančno premislili, analizirali trg tako glede ponudbe kot povpraševanja, se razgledali po podobnih primerih dobre prakse v domovini in tujini, določili konkurenco in predvideli, kaj bi lahko šlo narobe.
Izhodišče njihove poslovne ideje je dejstvo, da si prizadevni mladi glasbeniki, kakršni so tudi sami, želijo veliko nastopati, kar pa je v praksi težko. Ne le da mladi še nimajo kilometrine, manjkajo jim tudi marketinške veščine. »Na eni strani so skupine, kot smo mi, ki ne dobijo nastopov, na drugi pa organizatorji glasbenih dogodkov, ki ne vedo, kje iskati nove glasbenike,« pravi Križman. Iz tega problema se je rodila ideja, kako povezati nove glasbenike in organizatorje koncertov.
Sprva so sicer razmišljali o glasbenih paketih, ki bi jih ponujali organizatorjem, a se je kot boljša izkazala ideja o seznamu imen izvajalcev po zgledu nekdanje spletne strani najdi-glasbenika.si. Sondiranje terena so začeli v domači občini in na Startup vikendu v Celju, nekaj kontaktov pa jim je posredoval tudi glasbeni mentor Klemen Gorenšek. Ugotovili so, da zanimanje je. Tako so v dobrih dveh urah priklicali 40 glasbenikov, ki bi bili za to, da si zagotovijo mesto na platformi, pripravljeni plačati od 20 do 30 evrov na mesec.
Podpira jih tudi svetovni prvak v diatonični harmoniki
Posebno zadovoljni so, da jih je poklical svetovni prvak v diatonični harmoniki Klemen Rošer, ki podpira idejo in bi z veseljem nastopal kot obraz platforme. Nad idejo so navdušeni tudi kolegi z že uveljavljene spletne strani za promocijo narodno-zabavne glasbe narodnjak.si. Fantje dodajajo, da je Active Music Platform namenjena promociji vseh glasbenih zvrsti. Na njej bodo lahko našli glasbenika tudi tisti, ki potrebujejo skupino za igranje na rojstnem dnevu, poroki ali pa trobentača in pevce za pogrebno slovesnost.
Za angleško ime platforme so se odločili zato, ker, kot pravi Matej Križman, njihov trg ni izključno Slovenija. »Tudi na Poljskem, recimo, smo zaznali enak problem in še posebno v Avstriji, kjer, zlasti ob meji, nastopa veliko slovenskih glasbenikov,« dodaja Andraž Štemberger.
Razlog za njihov optimizem je 6000 različnih glasbenikov, ki so registrirani v Sloveniji in si želijo nastopati. Dodano vrednost spletni strani nameravajo fantje zagotoviti s članki, fotografijami in posnetki skupin. V cene glasbenih izvajalcev se ne bodo vmešavali. »Ceno si vsak glasbenik postavlja sam,« pravi Križman, »naša vloga bo povezovalna.«
