Tudi letos bo Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljanskim univerzitetnim inkubatorjem (LUI) podelila nagrade najboljšim inovacijam študentov in zaposlenih na univerzi. Rektorjeva nagrada za naj inovacijo v višini 3000, 2000 oziroma 1000 evrov je spodbuda avtorjem inovativnih projektov za vstop na trg in komercializacijo. Vsi trije superfinalisti, ki bodo znani 20. aprila, bodo prejeli še intenzivno svetovanje strokovnjakov pri trženju inovacije in mentorstvo. Finalisti letošnjega natečaja bodo znani predvidoma v ponedeljek.
Ravno vstop na trg oziroma komercializacija je največji izziv vseh inovacij, zato nemalo projektov, prijavljenih na natečaj Rektorjeva nagrada, ne doživi preobrata v podjetje, nekaj pa je vendarle uspešnih. Med njimi je denimo podjetje Mesi, ki sta ga ustanovila Jakob Šušteršič in dr. Tomo Krivic, in kjer še danes razvijajo inovativne medicinske naprave ter uspešno poslujejo že sedmo leto.
Iz Rektorjeve nagrade izhaja tudi podjetniška pot Tima Potočnika in Jana Štefeta, ki sta na natečaju sodelovala leta 2011, danes pa vodita mednarodno logistično podjetje Eurosender. Leta 2012 je nagrado za najboljšo inovacijo univerze prejela ekipa za načrtovanje zdravljenja raka z elektrokemoterapijo, katere del je bil dr. Denis Pavliha, danes del podjetja SRCInfonet, ki je s podjetjem Adora-Med vzpostavilo rešitev, ki omogoča, da kirurg z uporabo API-vmesnikov avtomatsko pridobi pacientove slike v operacijski dvorani.
To so denimo zgodbe, ki jim želijo slediti vsi, ki sodelujejo na natečaju za najboljšo inovacijo Univerze v Ljubljani. Med njimi sta tudi ekipi, ki sta sodelovali lani: prva raziskuje možnost zdravljenja alzheimerjeve bolezni, druga pa želi obvarovati življenje starostnikov. Na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani so namreč v sodelovanju s partnerji iz Francije in s Poljskega ter domačimi strokovnjaki z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani odkrili potencialne nove zdravilne učinkovine, ki izjemno učinkovito zavirajo delovanje encima butirilholin-esteraza (BChE), udeleženega pri alzheimerjevi bolezni. Ekipa trenutno čaka na odobritev mednarodnega patenta, za katerega se je prijavila po lanskem natečaju.
Člani skupine oziroma projekta Viverius pa so razvili pametno uro, ki zaznava padce, težave pri bitju srca in gibanju ter s tem popolnoma samostojno opozarja skrbnika o kakršnih koli odstopanjih. Skupina se je sicer nato preusmerila na nekatere druge dejavnosti in junija lani ustanovila Inštitut za razvoj digitalnega zdravja, prek katerega bodo organizirali spletne klinične delavnice. V njih bodo denimo študentom medicine optimizirali njihov čas, pripravljajo pa tudi prvo konferenco, kjer bodo predstavili, kako se lahko prepletata medicinska in podjetniška stroka. slo
