Ogromna ptica ujeda, ne živa, ampak narejena iz materialov, ki jih je mogoče najti v naravi, se bohoti na enem od gričev v Arboretumu v Volčjem Potoku. To je plod idej in dela šestih študentov, ki so porabili mesec dni za to, da jim je uspelo postaviti skulpturo iz naravnega materiala, dodali so le žičnato mrežo. V ekipi je bila tudi Tinkara Žohar. »Nismo sicer delali vsak dan, vsak od nas pa je porabil okoli sto ur za delo,« je povedala. Ptico ujedo so na noge postavili iz smrečja, pušpana močvirske trave in lesenih desk.
Rajska ptica, ki pije iz reke
Ta skulptura je bila napoved dvodnevnega festivala LandArt, pri katerem je Tinkara Žohar skrbela za koordinacijo. Poleg mogočne ptice ujede so jo navdušili tudi drugi izdelki, ki sicer niso bili tako veliki, a nič manj zanimivi. Zelo všeč ji je bil pav, ki so ga naredile dijakinje iz centra biotehnike in turizma Grm iz Novega mesta. Poleg so naredile še reko. Pomagale so si z drevesom, ki je tvoril del trupa, sicer pa so uporabile hlod, listje, slamo, mah, veje, praprot, lubje. »Rajska ptica je prišla pit v reko. A reka ne prinaša le dobrih stvari, ampak tudi slabe, včasih darila, včasih kazni. Kakor življenje,« so razlagale dijakinje Petra, Laura in Sara.
Le streljaj stran so dekleta iz šole za hortikulturo in vizualne umetnosti iz Celja končevale svojo nalogo. Naredile so gnezdo in več ptic. Bolj so ptice oddaljene od gnezda, večje so. »Gnezdo je prislonjeno na drevo. Predstavlja neke vrste portal, iz katerega letijo ptiči. Od najmanjšega proti največjemu zapuščajo gnezdo in letijo proti cesti,« je pojasnjevala Nataša Bukovič, ki je še pred kratkim obiskovala to celjsko šolo, zdaj pa je že na fakulteti. »Odlično se imamo, takšen festival bi lahko še kdaj ponovili. Ko so nas povabili na LandArt, smo bili takoj za, ker tako narediš nekaj dobrega za naravo,« je dodala, medtem ko so ji kolegice iz ekipe prikimale.
Ravno to je cilj akcije, v katero je bilo letos vključenih pet šol, med njimi tudi študenti krajinske arhitekture na biotehniški fakulteti. Ti so se odločili za bolj abstraktno stvaritev – s pomočjo večjih in manjših lesenih krogov so ponazorili linijo ptičjega leta. Šole se niso potegovale za zmago, kajti namen ni bil povezan s tekmovanjem, temveč z druženjem in ozaveščanjem, da bi bilo treba čim več uporabljati naravne materiale. Poleg teh so sodelujoči lahko v svojo umetnino vključili le še žarjeno žico, ki pa se razgradi. Uporabili so jo, ker si želijo, da bi razstava, ki si jo bodo predvidoma do konca leta lahko ogledali obiskovalci Arboretuma, zdržala čim dlje časa.
Brez ptic ni življenja
Dogodek je organizirala Sabina Šegula, predavateljica na višji strokovni šoli v Biotehniškem centru Naklo, ki letos praznuje 110 let. Njihova ekipa je naredila mlečno pot, kajti začetki šole iz Naklega segajo ravno k mlekarstvu, medtem ko so morale druge skupine narediti skulpture, povezane s pticami. »Ptice so najpomembnejši člen v naravi. Brez ptic praktično ni življenja. Po eni strani so raznašalke semen, po drugi uničevalke žuželk, insektov. Ko je bila populacija lubadarjev še obvladljiva, so za to poskrbele ravno ptice. Sedaj, ko jim ne uspeva več, imamo naravno katastrofo,« je Sabina Šegula pojasnila, zakaj so za motiv skulptur izbrali ravno ptice.
Festival LandArt je Šegulova prvič v Sloveniji priredila minulo leto, ko so sodelovale ekipe iz 15 držav. »LandArt je umetnost iz narave. Ljudje samo dodamo neko kompozicijo, ki sovpada s prostorom in tvori lepšo sliko. Želja je bila, da bi Arboretum postal poligon za delavnice za hortikulturo. To zdaj uresničujemo,« je dodala.
