Hišo sreče, ki je zrasla pod okriljem Človekoljubnega dobrodelnega društva Up, bi lahko zlahka poimenovali tudi hiša smeha. Ta spremlja praktično vsako dogajanje v njej, sploh pa prostor napolnijo salve smeha, ko se na blazine posede pisana druščina žensk, ki spretno vihtijo kvačke in pletilske igle. In tudi med smehom ne izgubijo fokusa na nitih in zankah v svojih rokah.

»Doma nimamo takšne volje za delo kot tukaj. No, saj tudi doma ustvarjamo, sploh pozimi, ampak ni tako zabavno, kot ko zraven klepetamo. Največja razlika pa je, da doma nič ne jemo zraven,« so se dopolnjevale v odgovoru in znova je sledil val smeha. Poleg raznobarvne preje je dobra volja glavna spremljevalka njihovih sredinih druženj, ki so postala stalnica po zaslugi oblikovalk iz zavoda Oloop. Tjaša Bavcon, Jasminka Ferček in Katja Burger so že pred petimi leti videle potencial v spominu rok priseljenk iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Makedonije in Kosova.

Ob sredah za projekt, ob petkih zase

Zdaj teče že tretje nadaljevanje njihovega ustvarjalno-umetniškega projekta Razkrite roke. »Naša želja je bila konceptu sodobnega oblikovanja dodati družbeno noto. Želele smo deliti znanje s skupino žensk, ki jim je tekstilno ročno delo tako blizu že od malih nog, se učiti iz skupnega ljudskega izročila, raziskovati tehnike, ki so se jih naučile od svojih prednic, in ustvariti nekaj sodobnega, za današnji čas,« pripovedujejo mentorice, vesele dobrega odziva, saj se je znova vključilo okoli 20 žensk različnih generacij in narodnosti.

Pred projektom so se poznale le na videz, nato pa so sredina kvačkarsko-pletilska druženja dobila tako pomembno mesto v njihovih življenjih, da so dodale še petek. Poleg tega Hasna Dugonjić in Mila Gogić ob ponedeljkih ročnih spretnosti učita osnovnošolce: »Vsak, ki ima voljo, se lahko nauči. Otroci na veliko delajo šale, torbice, košarice, rožice. Naja celo naju kdaj kaj novega nauči.« Zdaj razmišljajo, da bi tudi druge prihajale na ponedeljkovo medgeneracijsko druženje, ob petkih delajo izdelke po lastnih zamislih, ob sredah pa so na sporedu tematike izven ročnih del. Projekt Razkrite roke, humani in poslovni uspehi je namreč usmerjen v opolnomočenje vključenih žensk, da bi razvile svoje blagovne znamke in da bi jim njihovo ustvarjanje pomagalo pri preživetju.

Cilj tekstilnih oblikovalk iz Oloopa že dolgo ni več oblikovanje samo. V projektu, ki je sofinanciran iz evropskega socialnega sklada, Jeseničankam s pomočjo gostov podajajo znanje s področij promocije, marketinga, videovsebin, nastopanja in komunikacije. Eden izmed končnih rezultatov projekta pa bo tudi kolekcija ročno izdelanih in sodobno oblikovanih izdelkov iz naravno barvane slovenske volne. S copati, blazinami in nakitom, ki se naslanjajo na tekstilno kulturno dediščino južnoslovanskih narodov, naj bi se ženske kmalu predstavile v spletni trgovini, julija pa še na razstavi v ljubljanski mestni hiši.

Kot v otroštvu

»Me smo kot celota. Delimo ideje, izmenjujemo si vzorce, si pokažemo, kako se kaj dela, predvsem pa si pomagamo. Če ima katera kakšne težave, tudi potarnamo in malo pojokamo, potem pa zapojemo in zaplešemo,« radostno naštejejo zelo različne ženske, ki jim je skupna izkušnja migracije iz domovine. Nekatere so jo pobliže spoznale prek staršev, večina jih je iz domačih vasi odšla s trebuhom za kruhom že v poznih najstniških letih, nekaj pa jih ni odšlo prostovoljno. Nasiha Selman denimo pove, kako je izgubila vse, kar sta si z možem ustvarila, zaradi vojne.

Za seboj je pustila lepo življenje, na katero ima najlepše spomine. Druge, sklonjene k svojim rokam, pa imajo v svetlem spominu iz obdobja odraščanja prav druženja ob ročnem delu. »Cele vasi so skupaj pletle, en večer v eni hiši, drug v drugi. Kvačkali smo, predli, vezli, stalno smo kaj predelovali, podrli jopico in šli spet od začetka,« se spominja Krista Trobec, ki še vedno verjame, da je kakovost domače izdelave neprimerljiva z industrijsko. Za vse ženice je pletenje in kvačkanje terapija, zelo pomembno pa jim je tudi, da se to znanje ne izgubi. In tu so se res našle z ustanoviteljicami Oloopa, ki z njihovo pomočjo prav te tradicionalne tehnike obujajo na sodoben način.