Tla v dolini Kotredeščice niso prekomerno onesnažena z rakotvornim arzenom in ne predstavljajo dodatnega tveganja za zdravje tamkajšnjih otrok, je pokazala raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To so po šestih letih od obilnih poplav, ki so v dolino nanesle z arzenom onesnaženo zemljino iz nekdanjega rudnika antimona v Znojilah, izvedli lani pri 71 otrocih, starih od tri do pet let. Iskali so prisotnost arzena v urinu, a povečanega tveganja za zdravje otrok ni, ocenjujejo, zato dodatni ukrepi niso potrebni.

»Hkrati pa svetujemo nadaljnje upoštevanje že priporočenih higienskih ukrepov za vzdrževanje ugotovljene nizke izpostavljenosti arzenu,« dodaja vodja raziskave, toksikologinja dr. Lucija Perharič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Leta 2013 so namreč izdali priporočila, naj krajani temeljito umivajo in olupijo doma pridelano zelenjavo, naj redno odstranjujejo prah v stanovanjih, zapirajo okna, ko se praši s cest ali njiv v času obdelovanja, naj otrok ne izpostavljajo pasivnemu kajenju, upoštevajo navodila za uporabo kemičnih pripravkov, ki bi lahko vsebovala arzen, na primer sredstva za zaščito lesa itd.

Bolj kot hrana je na vsebnost arzena vplivala igra

V lansko raziskavo so sicer na željo staršev dodatno vključili še 30 otrok, starih od 6 do 12 let, pretežno bratov in sester vključenih mlajših otrok. Spomladi je tako urin oddalo 45 otrok, starih od 3 do 5 let, in 11 starejših otrok, jeseni pa 69 otrok, starih od 3 do 5 let, ter 29 otrok, starih od 6 in 12 let. Skoraj vsi otroci so uživali doma ali lokalno pridelane vrtnine in sadje, in to v vseh sezonah približno enako pogosto.

»Zemlja, na kateri stojita naša hiša in vrt, ni bila poplavljena, tako da smo tveganje ocenili kot minimalno. Kar zadeva okolico, pa bi bila nevarnost povečana v času košnje in spravila trave, oranja ipd., zaradi dvigovanja prahu,« je na vprašanje, kako pazljivi so bili v tem času z uživanjem doma pridelane zelenjave, odgovorila mama triletnice in nekajmesečne deklice iz Rov, naselja ob Kotredežu.

Raziskava je pokazala, da je koncentracija anorganskega arzena v urinu pri obeh opazovanih starostnih skupinah višja pri dečkih in pri mlajših otrocih, kjer doma za zalivanje vrta uporabljajo kombinacijo vode iz različnih virov, pijejo vodo iz zasebnega vodovoda ali zasebnega in javnega vodovoda.

Dr. Perharičeva je ob tem pojasnila, da je bila koncentracija anorganskega arzena v urinu višja tudi pri otrocih, kjer so bivališče zadnjič obnavljali pred letom 2010, torej pred poplavami, ki so v dolino prinesle eno najnevarnejših kemikalij na svetu. Jeseni pa so bile koncentracije višje še pri otrocih, ki živijo v bližini netlakovane ceste, se več igrajo s peskom in vrtnarijo, ter pri otrocih, katerih starši se ukvarjajo s hobiji z možno izpostavljenostjo arzenu. Vendar vse omenjene razlike niso statistično značilne.

Tveganje raka enako kot v drugih predelih občine

Statistično značilno višje koncentracije anorganskega arzena so ugotovili le pri mlajših otrocih, katerih očetje imajo možen stik z arzenom na delovnem mestu, je pojasnila dr. Perharičeva. A so bile srednje vrednosti koncentracij anorganskega arzena v vseh primerih, spomladi in jeseni, pod mejo, ko bi bilo treba spremljati tveganja in dodatno ukrepati za zmanjševanje tveganja. Celo več, po štirih letih teh ukrepov tveganje raka zaradi arzena v dolini Kotredeščice ni nič večje kot v drugih predelih občine.