Ferdinand Piëch, nekdanji prvi nadzornik koncerna Volkswagen: Spodbujal je lojalnost, a izkoriščal moč

Zaposleni so se ga bali

Vnuk legendarnega Ferdinanda Porscheja seveda že doslej ni sodil med zemljane s plitvimi žepi, saj je bil med bolje plačanimi nemškimi menedžerji. Zakaj se je odločil za prodajo, ostaja skrivnost, dejstvo pa je, da je bil zadnji dve leti, odkar so ga 25. aprila 2015 po aferi z izpušnimi delci prisilili, da je zapustil položaj prvega nadzornika, zagrenjen. Zato so nekateri špekulirali, da je bolan, kar pa so ožji družinski člani zanikali. Prav znotraj širše družine je bil nepriljubljen, saj so ga imeli za arogantneža. Zgodba zase je tudi, da je leta 1972 bratrancu zapeljal ženo. Domnevno ima 12 otrok s štirimi različnimi ženskami.

Leta 1971 je bil tedaj 34-letni Piëch bleščeč tehnik, ki je pomladil Porschejev dirkaški program z več zmagami v Le Mansu. Položaj voznika je med drugim z leve strani premaknil na desno, kar je pomenilo prednost na večini dirk, ki so speljane v smeri urnega kazalca. Zahteval je najboljše tehnologije, ne glede na strošek. Toda vse to je družinsko podjetje veliko stalo, zato se je znašlo na robu bankrota. Medtem ko so se bratje in sestre prerekali o tem, kdo bo prevzel nadzor (sestanek na farmi v Zell am Seeju se je končal z velikim prepirom), sta se Ferry Porsche in Piëchova mama Louise odločila, da nihče izmed družinskih članov v podjetju ne sme imeti izvršnega položaja. Brez službe je nadebudni Piëch odšel k Audiju, ki takrat še ni bil pod nadzorom klana Porsche-Piëch. Kmalu je postal odgovoren za tehnološki nadzor ter začel nadgrajevati štirikolesni pogon quattro in aerodinamično obliko. Slogan podjetja Napredek s pomočjo tehnologije pa ga je poosebljal. »Bil je velik možakar, ki je reševal težave z idejami drugih ljudi,« ga je nekoč opisal sodelavec in dodal, da je v trenutku znal prepoznati dobro idejo, podobno kot je Picasso videl Afriško masko in iz nje ustvaril umetniško delo. Z leti je postal prvi mož Audija in kasneje še skupine Volkswagen.

Bil je neusmiljen. Mnogi so ga videli kot človeka, s katerim ni mogoče normalno komunicirati. Spodbujal je lojalnost, a hkrati izkoriščal svojo moč. Že zaradi manjše kritike je lahko odpustil delavca. Med odpuščenimi je bil tudi predsednik uprave VW Bernd Pischetsrieder. »Kdor napako ponovi, bo odpuščen,« je njegov proslavljeni stavek. Novinar Georg Kacher pa se dobro spominja besed, ki mu jih je leta 2011 izrekel na salonu v Frankfurtu: »Na Japonskem bi novinarja, kot ste vi, že zdavnaj morje naplavilo kot mrtvo ribo.« Piëch je bil vedno obseden s podrobnostmi, v znamenitem videu, objavljenem na youtubu, pa se je drl na svoje inženirje, ker jim ni uspelo posnemati del s hyundaija i30. Zato ni čudno, da so se inženirjem pred predstavitvijo novosti vedno tresla kolena. Kljub temu danes sodelavci o njem govorijo spoštljivo in ga imajo za vizionarja. Konec koncev je koncern Volkswagen tako močan predvsem po njegovi zaslugi. Ko je leta 1993 postal številka ena, je nadziral nakup Lamborghinija in Bentleyja ter povezal znamke Volkswagen, Škoda, Seat in Audi po vzoru Alfreda Sloana iz General Motorsa. Pod skupno streho je združil dvanajst znamk iz sedmih držav s 600.000 zaposlenimi. Prav iz GM mu je uspelo zvabiti osem menedžerjev, med njimi tudi Španca Joseja Ignacia Lopeza, ki je s seboj prinesel 20 kartonskih škatel s skrivnostmi podjetja. Američani so Volkswagen tožili in tožbo kasneje dobili. A vse to ni vplivalo na to, da ne bi leta 1999 Piëcha imenovali za avtomobilističnega menedžerja stoletja.

Redno vozi bugattija veyrona

Je dislektik in ateist, v svojem voznem parku pa ima tudi dva bugattija veyrona, ki ju skupaj z ženo Ursulo redno vozi. Dolgo se je držal nasveta mafijskega botra Vita Corleoneja, da spustiš prijatelje blizu, svoje sovražnike pa še bliže. Največja senca v njegovi karieri je seveda Volkswagnova afera z izpušnimi delci, ki je podjetje doslej stala že 22 milijard dolarjev. Globalno je imel izjemna poznanstva, dober nos za prodajo, vedel pa je tudi, da mora imeti na svoji strani sindikaliste. Eksperiment, po katerem je uvedel štiridnevni delovni teden, ki je trajal skupno 28,8 ure, se je hitro znašel na vseh naslovnicah kot revolucionaren. Alternativa je bilo odpuščanje 30.000 zaposlenih in selitev proizvodnje v države z nižjimi plačami. Sindikati so privolili. Eksperiment se ni izkazal za uspešnega, zato so leta kasneje znova uvedli 35-urni delovnik.

»Brez pretiravanja lahko rečem, da je eden najpomembnejših nemških poslovnežev vseh časov,« mu je ob slovesu laskal Stephan Weil, predsednik vlade Spodnje Saške, ki ima pomemben delež v Volkswagnu, a dodal, da je bilo treba končati vse špekulacije okoli krivcev in zagotoviti vsem zaposlenim, da se znova osredotočijo na osnovno poslanstvo podjetja. Danes je koncern Volkswagen to, kar si je Piëch vedno želel – številka ena po prodaji na svetu. Mnogi sodelavci so mu očitali, da mu je ta cilj pomembnejši od dobičkonosnosti podjetja. Dobiček je sicer lani po obdavčitvi dosegel 5,4 milijarde evrov, a je vsega 801 evro na prodani avto, kar je na primer dvakrat manj od Forda. Prodaja delnic je bila znotraj družine Porsche-Piëch vedno tabu tema. Ko jih je leta 1983 brat Ernst prodal arabskim vlagateljem, so takoj zbrali sto milijonov mark in delnice odkupili nazaj. »Vem, da si bil ti. Zlomil si mi srce,« je sporočil bratu. Tokrat delnice prodaja Ferdinand, družina pa bo za njihov odkup morala zbrati še več denarja…