Okvara sluha je tretja najpogostejša oblika invalidnosti, ki pesti že vsakega desetega prebivalca planeta. Tudi v Sloveniji živi okrog 1500 gluhih in že okrog 70.000 naglušnih oseb, ki za polno vključevanje v družbeno okolje potrebujejo dnevno aktualne informacije o dogajanju v bližnji in širši okolici.
»V nekaterih državah, denimo na Finskem, Češkem in Hrvaškem, jim nacionalna televizija pripravlja dnevne povzetke osrednjih informativnih oddaj v znakovnem jeziku; pri nas pa smo korak naprej, saj lahko osrednje informativne oddaje gluhi in naglušni spremljajo na tretjem programu v celoti v živo tudi v znakovnem jeziku,« pohvali TV Slovenija urednica Spletne TV Tina Grošelj in doda, da je gluhim in naglušnim tudi na Spletni TV ves čas na voljo pester in bogat program.
Deset let delovanja
V desetletju delovanja so na Spletni TV objavili že okrog 5000 različnih vsebin in dosegli milijonsko gledanost. V lastni produkciji pripravljajo tako informativne, izobraževalne in dokumentarne kot tudi kulturne, zabavne in športne vsebine. »Vse bolj gledane so naše avtorske oddaje, kot so Športaj z mano, Kulinarični kotiček, Ali ste vedeli, Naredi si sam, Popolna preobrazba, P(O)stanimo zdravi, Obraz meseca in P(O)sebne zgodbe. Visoko gledanost dosegajo priredbe pravljic v znakovni jezik, prenosi športnih dogodkov gluhih – državna prvenstva, evropska, svetovna, olimpijske igre gluhih. Naše vsebine redno objavlja tudi 12 lokalnih televizij, samo lani si je denimo naše prispevke ogledalo skoraj 264.000 ljudi,« pravi Grošljeva. Spletna TV je specializirana za raziskovalno novinarstvo s področja okvar sluha. »Odkrivamo napake, diskriminacijo, spremljamo spreminjanje in izvajanje zakonodaje, soočamo mnenja in iščemo rešitve za boljše življenje gluhih in naglušnih,« poudarja.
Kot še pravi, je tudi naša nacionalna televizija primer dobre prakse, saj v znakovnem jeziku predvaja 1,8 odstotka programa in ga kar 90 odstotkov podnaslavlja. Komercialne televizije, kljub pozivu evropske komisije državam članicam EU, da naj v medijskem prostoru zagotovijo najmanj pet odstotkov programa z znakovnim jezikom, 80 odstotkov pa podnaslovijo, smernicam žal ne sledijo. Zato je delovanje Spletne TV za gluhe in naglušne še toliko pomembnejše. »S širitvijo prepoznavnosti in rabe slovenskega znakovnega jezika in podnaslavljanjem namreč ne opismenjujemo samo gluhih vseh starosti, marveč ozaveščamo tudi slišeče. Ustvarjamo pa tudi delovna mesta in usposabljamo ljudi z okvaro sluha v poklicih, ki so jim v medijih sicer nedostopni,« je jasna urednica Grošljeva. Kot največjo dodano vrednost 15-članskega uredništva, ki ga sestavljajo gluhi, naglušni in slišeči, pa poudarja ustvarjalno učno okolje, v katerem se lahko vsi učijo drug od drugega.
Zveza je orala ledino
»Slišeči informacije spremljajo po številnih medijih in si težko predstavljajo, za kaj vse bi bili brez znakovnih, pisanih ali podnaslovljenih informacij prikrajšani gluhi in naglušni,« poudarja Grošljeva. Tega se zelo zavedajo v Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, kjer so na tem področju že večkrat orali ledino. Lasten sistem informiranja so začeli s časopisom Iz sveta tišine, ko je država še nasprotovala znakovnemu jeziku in ga zavračala, pa čeprav je to materni jezik gluhih, opozarja Grošljeva. Nadaljevali so z oddajo Prisluhnimo tišini, ki že 37 let nastaja v koprodukciji TVS in Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter velja za drugo najstarejšo oddajo na TVS. »S produkcijo te oddaje smo postali pionirji tudi onkraj naših meja, saj je televizijska hiša BBC šele leto kasneje začela produkcijo podobne oddaje,« je ponosna Grošljeva.
S produkcijo kasnejšega Video časopisa so začeli usposabljati prve gluhe snemalce in gluhe voditelje. Čisto pravo Spletno TV, ki je bila tisti čas prava mala revolucija in je namenjena informiranju oseb z okvaro sluha, pa so ustanovili januarja 2007. »Želeli smo zagotoviti informacije s podnapisi in v znakovnem jeziku ter ustvarjati vsebine s področja življenja in dela gluhih, naglušnih in gluhoslepih, ki jih preostale televizije ne vključujejo v programe, ter usposabljati lastne kadre, pravi Grošljeva in doda, da se je ideja o Spletni TV zdela preprosta. Skozi leta pa se je pokazalo, da je produkcija lastne in obsežne programske sheme vse prej kot enostavna, danes ugotavlja Grošljeva in obljublja, da ne bodo odnehali in v razvoj tega edinstvenega medija vlagali vsaj do takrat, ko bo medijski prostor postal dovolj dostopen tudi tej populaciji.