Kaj menite o letošnjem slovenskem predstavniku na Evroviziji?

Zmagovalno pesem sem slišal po radiu, a to nekako ni moja glasba. Lahko rečem, da mi je všeč predvsem zato, ker ni zraven nobenih priveskov. Zame je dobra pesem tista, pri kateri se pevec postavi za mikrofon in odpoje. In Omar Naber je bil, če že govorimo o tem, dobra izbira.

Sliši se paradoksalno, da to ni vaša glasba, glede na to, da za nastopajoče na Emi glasbo pišete tudi sami.

Zelo paradoksalno. Jaz pišem po naročilu za kogar koli, ki me angažira, a Evrosong gre v neko moderno smer, ki ni moja glasba. Glasba mora izraziti čustva in temeljiti na zgodbi, besedilih, na Evrosongu pa lahko poješ tudi nanana in bo enak učinek. Če bi radijske postaje bolj promovirale pesmi z dobrimi besedili, bi spodbudili tudi produkcijo boljših besedil. Meni je žal, da se na festivalih, tudi zabavnih in narodno-zabavnih, gleda, kako je zaigrano, kakšna je produkcija, pri tem pa odmislijo sporočilnost. Tudi danes je ogromno dobrih avtorjev, a jih ljudje ne poznajo. Danes je večina radijskih postaj zasebnih in lahko vrtijo tudi pasji lajež v C-duru, če hočejo. Ni sita, s katerim bi se ločilo zrnje od plev.

Je Radio Slovenija v tem izjema?

Radio Slovenija je absolutno izjema, vendar je to odvisno od konkretnih glasbenih urednikov.

Ali glede na glasbo na Radiu Slovenija prepoznate urednika, ki jo izbira?

Absolutno. Ob torkih in četrtkih je del dneva samo žaganje in vem, da glasbo izbira isti človek. Žal mi je za Draganom Buličem, ki je spodbujal bolj ali manj kvalitetno, spevno glasbo, ki je znal sestopiti s piedestala in šel čez svoj glasbeni okus. Bil je eden redkih, ki so vrteli pesmi, ki so bile v konkurenci za Emo. Problem festivalov je, da se razen zmagovalne pesmi druge skoraj ne vrtijo.

Sami pišete besedila tako za zabavne kot za narodno-zabavne glasbenike. Kako to, da na televiziji funkcionira oddaja z narodno-zabavno glasbo, z zabavno pa ne?

Narodno-zabavna glasba izvira s terena in je bližje ljudem. Dolgo je bila malo zasmehovana in si nihče ni upal priznati, da jo posluša, z oddajo Na zdravje pa so se ti zadržki podrli. Pri zabavni glasbi imamo ogromno kakovostnih ansamblov, ki pa po priljubljenosti v medijih in na terenu ne kotirajo najvišje. Pop je nekako zamrl v nasprotju z narodno-zabavno glasbo, ki pa so se je ljudje tudi že malo nasitili. Zdaj obstaja kakih 300 ansamblov, ki snemajo, in skoraj ni več imena za ansambel, ker so vse besede pokurjene.

Jurček je, Lisičk pa morda še ni?

Tudi so, mislim. Ni več gobe, po kateri ne bi bil poimenovan ansambel. Hočem reči, da je bila s količino narodno-zabavnih ansamblov ta glasba malo razvrednotena.

Kaj menite o glasbenih kvotah?

Težko bi odgovoril enoznačno z da, ker je zelo pomembno, za kakšno glasbo gre. Da bomo za izpolnitev kvot zdaj 24 ur na dan vrteli Vesele ventilčke, tudi ne bo pripeljalo nikamor. Mislim, da bi to moralo veljati za nacionalni medij in za lokalne medije posebnega kulturnega pomena, medtem ko so komercialni mediji na trgu. Problem nastane, ko človek dobi občutek, da bi skoraj z lučjo moral iskati slovensko glasbo in da se določeni glasbeni uredniki prav trudijo, da ne predvajajo slovenskega izvajalca. Kvote morda niso najboljša rešitev, za boljše pač ne vemo. Problem je v komisijah, situ. Sam bi dal tudi kvote za dobro glasbo, kvote za ustrezna besedila, za to, da morajo biti vsa besedila slovnično brezhibna, razen ko so z namenom pisana v slengu, žargonu, dialektu…

V preteklosti ste bili kar kritični do komisij, ko ste se prijavljali na festivale.

Biti v komisiji je zelo nehvaležno. Prvič zato, ker v Sloveniji vsi vse poznamo. Govori se tudi o raznih kuhinjah, a ne bi rekel, da gre za to. Kaj se je dogajalo na letošnji Emi? Pobude so bile, da bi morali zmagati drugouvrščeni (BQL, op. p.), češ to ni pošteno, a so bila pravila znana vnaprej. Če se sprijazniš s pravili, moraš vzeti v zakup, da boš največ točk dosegel pri gledalcih in najmanj pri žiriji. Jaz sem lani z Nuško Drašček spisal Rada bi za Melodije morja in sonca, pa so nas prehiteli glasovi radijskih postaj in je zmagal Raay z Alyo. Pravila so bila znana in ne moreš reči, da je bilo nepošteno. Zmaga tisti, ki dobi največ.

Potem zdaj bolj razumete in sprejemate komisije?

Absolutno. Dosti bolj kot včasih. V preteklosti sem se zelo živciral, ker nisem zmagal, potem pa sem si rekel, da bi to morala biti zabava, druženje. Komisije so sodniki tako kot v športu in dober športnik ne komentira odločitev sodnikov, ampak jih spoštuje. Sam se z njimi dostikrat ne strinjam, ampak to je moj problem. Tudi sam sem že zmagoval, pa nisem bil najboljši. V glasbi ne moreš tekmovati. Vsa glasba je lepa, vsa glasba je lahko smiselna. Meni so všeč zelo različne stvari, poslušam od Radia Študent do Veseljaka.

Za koga pa najraje pišete pesmi, za narodno-zabavne ali zabavne izvajalce?

Enako mi je, ker sem v narodno-zabavni glasbi začel pisati na enak način kot v zabavni. V preteklosti so bile nekatere teme rezervirane samo za narodno-zabavno glasbo, nekatere za zabavno.

Isto besedilo je, skratka, lahko napisano za narodno-zabavno ali zabavno pesem?

Absolutno. Včeraj sem napisal pesem, ki je lahko rokenrol, lahko pa polka. Tema je, da pride model s harleyjem in reče: »A se pelat greš en krog, bo zlo zabavno, veš, ker je škoda tvojih nog, da bi hodile peš.«

Imate vsa svoja besedila za dobra?

Pod besedila, ki sem jih napisal pred 20 leti, se ne bi nikoli več podpisal. Čeprav so bila korektna, bi zdaj našel boljše rešitve. Pisanje pesmi je talent, ki se ga ne moreš naučiti, lahko pa ga potem brusiš, izpiliš.

Veste, kdaj bo neka stvar hit?

Lahko izdam formulo za komercialni hit: enostavna spevna melodija in načeloma dober, inovativni naslov refrena.

Lahko navedete primer naslova refrena za vaše pesmi?

Če govorim o popevki, so naslovi po navadi že zgodba: Tudi fantje jočejo, Poseben lik…

Koliko pesmi napišete na leto? Več sto?

Ja. Ogromno se jih valja po računalniku ali zapiskih in jih ne najdem več, nekaj pa jih imam zbranih. Včasih za pesem potrebujem pol ure, in če angažirano pišem, jih nastane več na dan. Delaj tisto, kar delaš dobro in hitro. Danes moram zvrtati eno luknjo za luč in me že ves teden stiska v prsih, ker se mi ne ljubi. Raje bi napisal roman.