Slovenci smo sicer majhen narod, a je med nami neverjetno veliko vrhunskih športnikov. Če se spomnimo Tine Maze, Petra Prevca, Ilke Štuhec in še marsikoga, lahko z gotovostjo rečemo, da to kljub vsemu vpliva na mlade. Morda je kateri od njih v otroštvu sanjal, da bi bil vrhunski športnik, ali pa ima celo še vedno željo, da bi to postal. V anketi o tem je sodelovalo 60 dijakov in 77 dijakinj z jeseniške gimnazije.
Ženske so ljubiteljice motorjev, navijajo pa za Petra Prevca
Večina dijakov spremlja vrhunski šport, pri tem malenkostno prednjačijo pripadniki moškega spola, kar je glede na stereotipe pričakovano. Pri športih, ki jih dijaki najraje spremljajo, pa so se odgovori razkropili v vse smeri – od bodibildinga, freeskija do šaha in e-športov ... Dekleta naravnost obožujejo skoke, saj jih skoraj polovica redno spremlja, sledi alpsko smučanje. Na tretjem mestu pa je skupaj z nekaterimi drugimi športi pri dekletih moto GP. Ta šport torej vendarle ni izrazito namenjen moški populaciji. Dijaki so ponudili večjo raznolikost odgovorov, pri njih noben šport ni doživel izrazite prevlade. Tudi tu so smučarski skoki visoko, vendar za štiri glasove zaostajajo za nogometom. Med pogosteje izbranimi odgovori je bila tudi košarka.
Pri najljubšem vrhunskem športniku so nekateri dijaki omenjali eksote. Med fanti ne preveč prepričljivo, med dekleti pa je premočno zmagal Peter Prevc, ki je skupaj zbral kar 29 glasov, od tega kar 23 pri nežnejšem spolu. Lahko torej zatrdimo, da je letos vsaj v eni kategoriji zmagal, če mu že pri skokih ni šlo najbolje.
Razlika med spoloma je bila najbolj očitna pri vprašanju, ali so vprašani kdaj želeli postati vrhunski športnik. Velika večina dijakov je po pričakovanjih odgovorila pritrdilno. Po drugi strani pa je le malo manjša večina dijakinj te želje zavrnila. In potem pravijo, da so moški brez domišljije! Med športi, v katerih so želeli biti uspešni, tudi presenetljivo prevladuje atletika (pri obeh spolih!), sledijo smučanje, nogomet, košarka in plavanje.
Denar – vrhunskega športa vladar?
Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje o dojemanju vrhunskih športnikov. Anketiranci so zapisali izvirne odgovore ter se večinoma strinjali, da vrhunskega športnika določajo: veliko dela in treningov, dosežki na velikih tekmovanjih, profesionalno športno vedenje ter seveda talent.
Tudi v mnenju glede zaslužkarstva, problema v vrhunskem športu, je bilo med anketiranci precej razlik; nekateri so menili, da športniki zaslužijo povsem preveč, drugi, da povsem premalo, in tretji, da je to odvisno od posameznika. Med primeri preplačanih športnikov so se najpogosteje znašli nogometaši, predvsem Cristiano Ronaldo, Messi in drugi, nekateri pa so omenjali še golfiste, tenisače in igralce bejzbola. Prav slednji – kot zanimivost – pogosto zaslužijo precej več denarja kot zelo prepoznavni nogometaši. Kljub vsemu pa je eden od dijakov resnico povzel takole: »Kdor misli, da je biti vrhunski športnik lahko, se moti. Ko bi vedeli, koliko odrekanja in trdega dela je treba za uspeh, bi ne le na zaslužke, temveč tudi na celoten šport gledali drugače.«