Brez dvoma pomaga. Ko imaš izkušnje na skakalnici, lahko kot trener poskušaš ponuditi tekmovalcem tisto, kar veš, da si tudi sam potreboval. V teh letih so se nekatere stvari seveda spremenile, vendar ko je skakalec enkrat na skakalnici, je sfera enaka. Ti občutki so najbrž edini, ki bodo vedno ostali enaki.
Kako pomembni so za skakalce dobri odnosi s trenerji?Izjemno pomembni so. Fantje morajo na skakalnici zaupati tako vase kot v nas. Težko pa je, ko rezultati niso tako dobri, kot je pričakovano, takrat se odnosi znajo malce zaostriti.
Pred kratkim je bilo letno tekmovanje v smučarskih skokih v Planici. Je težje tekmovati na domačih tleh?Niti ne. Zdi se mi, da je celo lažje, saj smo v poznanem okolju, poznanih razmerah, obkroženi z domačimi navijači.
To sezono so se vam na tekmovanjih pridružili tudi nekateri člani B- reprezentance. Je težje delati, ko v že ustaljeno ekipo dobite novega člana?Je. Ko pride nov član, se vse začne od začetka. Vidi se, kaj fantom manjka, česa se še niso naučili. Tu ne gre le za rezultate; za smučarske skoke moraš biti dorasla oseba.
Kaj vam je najbolj in kaj najmanj všeč pri trenerskem poklicu?Najbolj mi je všeč, ko fantje zaupajo vate in vase ko skačejo, kar se največkrat pozna tudi na rezultatih. Najmanj pa, ko fantje začnejo dvomiti in delati stvari po svoje.
Smučarski skoki so zimski šport. So poletja zato za vas bolj sproščena?Konec sezone je po tekmovanju v Planici, ponovno začnemo trenirati že sredi aprila. Poleti je tako časa za počitek in sprostitev malo. S fanti skupaj preživimo več kot 300 dni na leto. Vsak dan imamo trening od tri do štiri ure, ne glede na vreme ali letni čas. Po treningu, ki je fizično naporen tudi zame, pa sledijo še sestanki, urejanje prevozov, organizacije, vozovnic, šivanje dresov…
Prav priprave poleti so ključne za uspehe med sezono. Tudi pozimi od tujih krajev vidimo le letališče, skakalnico in hotel. Časa, da smo turisti, nimamo. Preučiti moramo vetrove skakalnice, posnetke skokov in razmišljati, kaj bi lahko izboljšali ter kako to storiti.
Veliko poslušamo o pritisku na skakalce, kaj pa pritisk na trenerje? Je večji, manjši, sploh je?Pritiska je toliko, kolikor si ga ustvariš sam. Je drugačen, saj so na skakalce večji pritiski javnosti, na nas pa pritiski iz notranjih krogov. Težko je tudi, ker smo največkrat mi okrivljeni za neuspehe. To je definitivno služba, ki jo moraš imeti rad in jo biti pripravljen opravljati stoodstotno. Vendar pa včasih vse ni dovolj. Sprejeti moraš svoje napake, njihove posledice, ter iti naprej. V takem poklicu ne smeš živeti v preteklosti.