Stanovalci iz četrtne skupnosti Črnuče so nezadovoljni s kolesarskimi povezavami. Na tem področju si želijo več izboljšav, predvsem gradnjo kolesarske steze med Nadgorico in Šentjakobom ter povezavo s središčem mesta.
Predsednik sveta četrtne skupnosti Črnuče Smiljan Mekicar pravi, da je za Črnučane najpomembnejša gradnja kolesarske steze med Nadgorico in Šentjakobom, ki bi potekala ob Zasavski cesti. Tam ob delu ceste kmetijsko-kolesarska pešpot, ki bi jo podaljšali, že poteka. »Pridobili smo projekte in rešitve, nato so se stvari zataknile pri odkupu zemljišč in soglasju za uporabo. Potem so se začele stvari zapletati še glede tega, kdo je gradnjo kolesarske steze dolžan izvesti. Ker je cesta državna, naj bi za to poskrbela direkcija za infrastrukturo. Ta pa je dejala, da dajo oni lahko le soglasje, stezo pa mora zgraditi občina. Okrog tega smo se vrteli,« je pojasnil Mekicar.
Direkcija za infrastrukturo naj bi sodelovala z občino
V skladu s tem so nam z občine sporočili, da je za gradnjo kolesarske steze ob Zasavski cesti pristojna država, medtem ko na direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da na tem področju nimajo odprtega investicijskega projekta, »kar trenutno prestavlja zadržek za začetek aktivnosti vzpostavitve kolesarske povezave D1 na tem območju«. Omenjeni odsek glede na izhodišča za kategorizacijo kolesarskih poti in zasnovanih kolesarskih povezav iz leta 2009 namreč leži na trasi daljinske kolesarske povezave (D1) Šentilj–Maribor–Celje–Ljubljana–Postojna–Divača–Koper. Ta je razdeljena na 24 odsekov, tudi na odsek med Domžalami in Ljubljano v dolžini dobrih dvanajstih kilometrov.
Na delu tega naj bi nekoč zgradili stezo, ki si jo želijo Črnučani, povezali pa naj bi tudi Šlandrovo ulico z Dunajsko cesto. Na direkciji za infrastrukturo pojasnjujejo, da del 3,5-kilometrskega odseka med Črnučami in Šentjakobom leži ob državni Zasavski cesti, del pa ob občinski cesti (Brnčičeva in Šlandrova ulica). »Glede na dejstvo, da Mestna občina Ljubljana sistemsko ureja kolesarske površine znotraj mestne občine, bo direkcija v fazi umeščanja daljinske kolesarske povezave D1 potrebne aktivnosti vodila skupaj z Mestno občino Ljubljana,« so dodali. Sicer direkcija namerava vzpostaviti, označiti in vzdrževati državno kolesarsko omrežje v skupni dolžini 2866 kilometrov.
Slabo kaže tudi s povezavo do središča
Črnučani si želijo tudi povezave s središčem Ljubljane. Predlagajo dve možnosti, ob trzinski obvoznici oziroma Štajerski cesti, druga možnost pa bi bila gradnja kolesarske steze na Ježici, ki sicer spada v drugo četrtno skupnost, a bi tako povezali središče mesta tudi s Črnučami. Mekicar pravi, da so tudi v tem primeru stvari nedorečene. Ljubljanska občina konkretnega načrta glede teh dveh možnosti sicer še nima. Morda bo več znanega po tem, ko bo občina izdelala celostno prometno strategijo, v kateri bodo opredeljene tudi ključne kolesarske relacije. Med občani je za to precejšnje zanimanje, kajti v prvi fazi zbiranja pobud so v občinski upravi prejeli največ pobud, povezanih s kolesarjenjem. Teh je bilo 389 od skupno 1115.
