Po propadu bohinjskega podjetja Filbo v istih prostorih že dobro leto poteka uspešna zgodba. Prostore je kmalu po stečaju Filba prevzel novi najemnik Robert Ravnihar. Najprej je delo v njegovem podjetju Venturia dobilo dvajset nekdanjih zaposlenih v Filbu, zdaj jih zaposlujejo že okoli 50. Pred kratkim pa so prostori na dražbi dobili novega lastnika. Če bi ta od najemnikov zahteval izselitev, bi se uspešna zgodba nemudoma končala, pravi Ravnihar. »Ne moremo se kar preseliti. Nimamo samo pisarn, temveč tudi veliko strojev, organizirano proizvodnjo in ustrezne prostore je težko najti.« Za podjetje pa je nujno, da ostane v lokalnem okolju, tudi zato, ker zaposluje pretežno lokalno prebivalstvo.

V starih prostorih proti novim dosežkom

A preseliti se Venturii ne bo treba, zagotavlja Barbara Štefelin iz jeseniškega podjetja Elektorgradnje Štefelin, ki je kupilo Filbove prostore. Tovrstne skrbi so novi lastniki tako najemniku kot občini pregnali že dan po dražbi. »Podjetje Venturia bo lahko še naprej delovalo v dosedanjih prostorih. Uporabljali jih bomo tudi za svoje potrebe, a prostora je dovolj za vse,« je dejala. Tudi Ravniharja dosedanji dogovori o dolgoročnem najemu prostorov, ki jih sklepa z novimi lastniki pod okvirno enakimi pogoji kot doslej, veselijo, z njimi pa je seznanil tudi bohinjske občinske svetnike. Ko bodo ustne dogovore potrdili s podpisi, bo to po njegovem zagotovilo, da novo podjetje ne bo prisiljeno v odpuščanja in prestrukturiranje.

V bohinjski Venturii se najobsežneje ukvarjajo z izdelavo kovinskih konstrukcij in odpraševalnih naprav. V prihodnje bi se po direktorjevih besedah radi usmerili tudi v razvoj, da bi v nekaj letih trgu ponudili lastne proizvode, ki jim bodo zagotavljali konkurenčno prednost. Svoje prihodnje mesto vidijo predvsem na področju odpraševanja in reciklažne industrije.

Za zaposlene končno spet redne plače

Zaposleni, ki so že v Filbu izdelovali predvsem odpraševalne in transportne naprave, imajo po besedah direktorja veliko znanja in izkušenj, zato bi bilo škoda, če se to v Bohinju ne bi obdržalo. »Nismo si mislili, da bomo tako hitro dobili novo priložnost za delo,« so kmalu po zagonu podjetja priznali zaposleni. Popolnoma zatopljeni v nove projekte se zavedajo, da bi se lahko zanje zgodba propadlega podjetja končala precej slabše. Dogajanje pa so ves čas spremljali tudi na občini. Župan Franc Kramar poudarja skoraj 70-letno tradicijo tega podjetja, ki je nekoč zaposlovalo 70 ljudi.

Kot je znano, so si na občini sprva prizadevali za ohranjanje Filba, saj so ga želeli dokapitalizirati v višini nekaj sto tisoč evrov. Na podoben način so pred leti že pomagali Mesninam Bohinja, Žičnicam Vogel pa so priskočili na pomoč pri investiciji v novo sedežnico. A se je tokrat finančna luknja v Filbu izkazala za precej globljo od predvidene, saj naj bi znašala kar 1,2 milijona evrov, zato je podjetje doletel stečaj. Ves čas pa so bili v negotovosti tudi zaposleni, ki so v Filbu plačilo za delo dobivali z zamudo in po delih, zato jim je občina priskočila na pomoč s socialno pomočjo. Trenutno pa zaposleni redno prejemajo plače in imajo plačane vse prispevke, da bo ostalo tako tudi v prihodnje, pa si Ravnihar močno prizadeva. Da delajo dobro, priča tudi podatek, da so število strank, s katerimi sodelujejo, z začetnih treh v enem letu povišali na osem.