Čedalje glasnejše postajajo ideje, da bi zaradi Agrokorjevih neobvladljivih finančnih težav slovenska država morala odkupiti Mercator. A za to obstajajo le pičle možnosti.
Četudi naj bi bil Mercator na eni strani ena od najlažje prodajljivih naložb v Agrokorjevi lasti, naj bi bil po drugi strani naprodaj zadnji, ocenjujejo poznavalci razmer. Ko bo sprejeta morebitna odločitev o prodaji Mercatorja, pa naj bi upravljalci Agrokorja, kdor koli to že bo, najprej poskušali prodati celotno Agrokorjevo maloprodajno mrežo v enem kosu. Ta poleg Mercatorja in Konzuma na Hrvaškem vključuje še Ideo v Srbiji. Slednja se je po Mercatorjevem prevzemu s slovenskim trgovcem združila v družbo Mercator S. Podobno kot na Hrvaškem je bila tudi v Bosni in Hercegovini Mercatorjeva dejavnost po njegovem prevzemu prenesena na Konzum.
Bi pri morebitnem odkupu lahko sodelovale zadruge?
Po oceni profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Marka Jakliča smo vse možnosti, da bi Mercator ohranili v slovenski lasti, zamudili. »Vprašanje je tudi, ali ima država razpoložljiva sredstva za morebitni prevzem Mercatorja, upoštevaje številne interesne skupine in druge načrtovane projekte. Poleg tega je Mercator zelo zadolžen, še preden ga je prevzel Agrokor, pa mu je primanjkovalo kapitala,« je opozoril Jaklič. Četudi bi se že našel lastnik, se zastavlja vprašanje, kaj bi mu Mercator sploh prinesel: »Družba je problematična sama zase, s posojili zgrajeni trgovski centri so bili v primerjavi s postavljenimi prodajalnami diskontnih trgovcev bistveno dražji, hkrati pa narašča spletna trgovina.«
Ena od idej, ki se pojavljajo, je, da bi pri slovenskem odkupu Mercatorja sodelovale razne zadruge. Po pojasnilih direktorja Zadružne zveze Slovenije Bogdana Štepca je država svojo priložnost in namero, da ohrani Mercator v slovenskem lastništvu, opustila že pred leti, ko je svoj delež prodala. Na vprašanje, ali bi bile kmečke zadruge pripravljene sodelovati pri morebitnem odkupu Mercatorja, in če da, v kolikšnem obsegu, pa je odgovoril, da tega ne morejo komentirati. Pojasnil pa je, da zadruge že vrsto let sodelujejo z Mercatorjem tako na nabavni kot prodajni strani, želeli pa bi si, da bi dobro sodelovali tudi v prihodnje. »Zadruge odkupimo okoli 80 odstotkov tržne pridelave hrane s kmetij, v lasti imamo številne predelovalne obrate za meso, mleko in vino. Zato je osnovni cilj zadrug sodelovati z Mercatorjem pri zagotavljanju izdelkov lokalno pridelane hrane oziroma ponudbi kakovostnih izdelkov slovenskih pridelovalcev z namenom zagotavljanja dolgoročnega in trajnostnega razvoja lokalne pridelave hrane, po kateri povprašuje vedno več slovenskih potrošnikov. S tem se ohranjajo delovna mesta na podeželju, v pridelavi, predelavi in trgovini,« je dejal Štepec.
Vlada spremlja razplet dogodkov na Hrvaškem
Kot je pojasnil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je po njegovih informacijah poslovanje Mercatorja v tem trenutku stabilno. »Pred morebitnimi težavami zaradi Agrokorja ga ščitijo sporazumi z bankami, ki onemogočajo poseg v denarni tok, družba pa je izboljšala poslovanje in skrajšala plačilne roke. Razmere na Hrvaškem sicer skrbno spremljamo in naredili bomo vse, da bo šel nadaljnji razvoj Mercatorja v pravi smeri,« je dodal Počivalšek.
Na vprašanje, kako se nameravajo odzvati na Agrokorjevo krizo in ali država razmišlja, da bi ponovno odkupila Mercator, je kmetijski minister Dejan Židan odgovoril, da stanje spremljajo, več informacij pa v tem trenutku ne more dati. Tudi Židan je prepričan, da sporazumi z bankami upnicami varujejo denarni tok Mercatorja, slovenska prehranska industrija pa ga trenutno ne obvešča, da bi imela težave s trgovci. Židan bi si želel, da v Agrokorju najdejo takšno rešitev za odpravo trenutnih težav, da posledic ne bodo čutili zaposleni, temveč lastniki. V kabinetu predsednika vlade pa so pojasnili, da premier Miro Cerar skrbno spremlja razplet dogodkov na Hrvaškem.
