»Gre za hudo kaznivo dejanje,« je obtoženega Andreja Kopšeta opomnila sodnica Natalija Pavlič Goldinskij za tem, ko je razglasila obsodilno sodbo. »Lahko je doumeti, da od šoka niste pomagali oškodovanki. Prav pa bi bilo, da prevzamete odgovornost. Vi pa ste se odločili drugače.« Zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom ga je obsodila na tri leta in pet mesecev zapora.
Prometna nesreča se je zgodila 22. julija lani na regionalni cesti med Mariborom in Rušami. Ura je bila približno 22.30, ko se je 73-letna kolesarka Marija P. približevala naselju Limbuš. Po cesti se je tedaj pripeljal tudi 44-letni Andrej Kopše iz Bistrice ob Dravi. Malo za odcepom proti Marlesu je dohitel kolesarko in brez zaviranja trčil vanjo. Kopše se je ustavil šele čez približno 70 metrov. Izstopil je iz avtomobila in šel peš do kraja nesreče. Hudo poškodovani ženski ni pomagal, temveč se je odpeljal domov. Policisti so ga že kmalu zatem izsledili v njegovem stalnem prebivališču v naselju Log. Poškodovano kolesarko so reševalci odpeljali v UKC Maribor, kjer je še isti večer umrla.
Višji tožilec Branko Murmayer je Kopšetu očital dve kaznivi dejanji, in sicer nevarno vožnjo v cestnem prometu in zapustitev poškodovanega v prometni nesreči brez pomoči. Po tožilčevem prepričanju je obdolženi vozil hudo okajen. Ko so mu namreč pozneje v bolnišnici odvzeli vzorec krvi, so v njem izmerili kar 2,22 promila alkohola.
Na predobravnavnem naroku mu je Murmayer ponudil enotno kazen dve leti in štiri mesece zapora in enoletno prepoved vožnje. Če bi priznal, bi Kopše lahko zaprosil tudi za alternativno prestajanje kazni in bi v zapor hodil samo ob koncu tedna.
Ni pokazal niti kančka obžalovanja
A je ponudbo odklonil. Skušal je prepričati sodnico, da je trezen sedel za volan in da se je z vodko napil šele po tem, ko se je v šoku pripeljal domov. V kolesarko naj bi Kopše trčil zato, ker ga je z dolgimi lučmi zaslepil neki nasproti vozeči avto, s kraja nesreče pa naj bi odpeljal šele po tem, ko se je prepričal, da poškodovanki pomagata očividca.
Ta pa nista potrdila Kopšetovega alibija. Po njunih besedah je bil storilec očitno pod vplivom alkohola, govoril je nerazločno in zanašalo ga je. »Dolžnost obdolženega je bila poklicati reševalce in policijo, ukreniti bi moral kar koli, da bi pomagal kolesarki,« je v sklepni besedi izpostavil Murmayer in dodal, da obtoženi v sodnem postopku ni pokazal niti kančka sožalja ali obžalovanja.
Zatem je prebral pismo sestre pokojne, ki ga je prejel pred dnevi. V njem je zapisala, da naj bi si obdolženčevi znanci po družbenih omrežjih dopisovali, kako je Kopše tistega dne ves dan popival in da so mu ponujali prevoz, pa je pomoč odklonil. Že dva dni po nesreči naj bi šel na dopust, od koder naj bi se hvalil, da ima dobrega odvetnika in da ga sodni postopek ne skrbi. »To je neresnica,« je ugovarjal Kopše. »Vse noči ne spim zaradi tega. Trpijo tudi moja žena in otroci. Nikoli nisem trdil, da nisem povzročil nesreče. Vztrajam pa, da sem vozil trezen.«
Sodnica ga je obsodila na tri leta in pet mesecev zaporne kazni. Če bo sodba doživela pravnomočnost, dve leti ne bo smel voziti avtomobila. »Kazen ni majhna, je pa na spodnji in ne na zgornji meji,« ga je opomnila Pavlič-Goldinskijeva.
