Predvsem okoli smrti bolnice z rakom na vratnih vretencih se je danes vrtelo zaslišanje državne koordinatorice za razvoj paliativne oskrbe dr. Mateje Lopuh na sojenju zdravniku Ivanu Radanu. Prvo poglavje v zasliševanju Lopuhove, razvleklo se je na štiri naroke, se je tako z vprašanji obrambe danes končalo, a to še ni vse. Čaka jo še drugo poglavje – ponovno jo bodo na sodišče povabili 8. maja, hkrati z avstrijskim izvedencem dr. Wolfgangom Kröllom. Njegovo mnenje glede domnevnih umorov štirih bolnikov je za Radana sicer precej bolj razbremenilno, je pa tudi res, da je imel Avstrijec v času njegove izdelave na razpolago precej manj dokazov oziroma pričevanj kot slovenska strokovnjakinja.
Ogromni odmerki morfija
Glede Radanove bolnice z rakom na vratnih vretencih je Lopuhova, ki je primer preučila na predlog tožilstva, vztrajala pri nelogičnostih v zdravnikovem ravnanju. Zdravniški konzilij je res sklenil, da bolnice ne bodo več zdravili, kar je bilo zapisano tudi v odpustnem listu, na katerega je danes opozoril obtoženi. Odločili so se za postopno odtegovanje z dihalnega aparata in privajanje na spontano dihanje in to se Lopuhovi ni zdelo sporno. Nekaj časa je bolnica celo spontano dihala, a ko je doživela dihalno stisko, je niso več priklopili na aparat, zakaj, pa Lopuhovi ni jasno; zapisa, da bi se tako odločil konzilij, ni našla. Po njenih besedah je bil to šele prvi poskus spontanega dihanja in ko so se pojavile težave, bi jo lahko spet priključili na aparat. Naredili bi lahko tudi traheostomijo (po Radanovem mnenju bi bila zanjo smrtno nevarna), potem pa spet poskusili z odvajanjem od aparata. Če ne bi uspelo, bi prešli na trajno podporo dihanja.
Lopuhova se je tudi vprašala, zakaj so bolnici do prehoda na spontano dihanje dajali sredstva proti bolečinam, ko je začela dihati sama in je analgetike najbolj potrebovala, pa so ji jih skoraj povsem odtegnili. Bolnica je umrla zaradi prenehanja dihanja, k temu pa je lahko pripomogel tudi morfij, predpisan v ogromnih odmerkih, je sklenila strokovna priča. Radan je ugovarjal, češ da so se odločali v skladu s smernicami paliativne oskrbe in bi bolnici drugače le podaljševali trpljenje. Lopuhova pa je odvrnila, da so to smernice za čas ob koncu življenja, ta bolnica pa še ni bila »aktivno umirajoča«, čeprav je bila hudo bolna.
Žaljivka ali ne
Sicer pa je današnja glavna obravnava potekala v istem duhu kot vse doslej, ob glasnem ugovarjanju, pogosto tudi prepiranju in medsebojnem napadanju obrambe in tožilstva. Postopek je, resnici na ljubo, naporen že za poslušalce v sodni dvorani, kaj šele za vpletene. Sodniku Martinu Jančarju strasti ponovno ni uspelo umiriti. Obramba je poskrbela, da je bilo zaslišanje Lopuhove občasno prav mučno, še malo bolj pa se je bliskalo po njem. Na primer, ko je odvetnik Milan Krstić tožilki Katarini Bergant med drugim navrgel, da Radanu očita umore iz tako imenovane morilske sle. Bergantova je odvrnila, da bo tako, dokler »ne bomo dobili strokovnjaka, ki bo to ovrgel«, nato pa je Krstić odgovoril: »Vi pa rabite strokovnjaka za kaj drugega, gospa tožilka!« Druga tožilka, sicer vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič, je glasno protestirala, da je kolegico užalil, in pozvala sodnika, naj ukrepa. Ne čisto prepričani, kaj je kdo komu rekel in ali je res presegel zdravo mero, so si potem vzeli čas in poslušali še posnetek tega prepira. Sodnik je nato povedal, da se mu izrečeno ne zdi posebej sporno, Gregorčičeva pa je dejala, da se bo s tožilko pogovorila in nato razmislila o morebitnih nadaljnjih ukrepih.
