Hrvati so res odlični v črpanju denarja iz evropskih skladov. Njihov najnovejši načrt je, da bodo iz evropskih skladov dobili tudi denar za obnovo ladje Josipa Broza - Tita Galeb, ki je zasidrana na Reki. Ladjo so nekajkrat neuspešno poskušali oddati s koncesijo, a ni bilo interesentov, zato se je mesto, ki je lastnik ladje, odločilo, da bodo sami financirali obnovo in Galeba spremenili v muzej. Za obnovo ladje bodo dobili skoraj pet milijonov evrov. Da pa ne bi zapadli v preveliko slavljenje Tita, so se odločili, da bo muzej posvečen obiskovalčevemu raziskovanju odnosa do tega obdobja zgodovine. A kljub temu bodo največja atrakcija ladje Titove sobane, v jedilnici bo mogoče imaginarno doživeti Titov banket, na ladijskih hodnikih bo odmevala glasba, ki jo je poslušal Josip Broz, obnovili pa bodo tudi brivnico, ki je bila na krovu ladje v času, ko jo je uporabljal Tito.
Lahko se namreč še tako sprenevedamo, a ime Tita je tržno ime, ki prodaja knjige, majice, ladje in stavbe. Tudi v Sloveniji imamo nekaj stavb, ki jih povezujejo s Titovim bivanjem. Med njimi je visoko uvrščena Vila Bled, ki pa ji nekako ne uspeva Tita prodajati kot svojo prednost.
Vila, v kateri ni več spomina na Tita
Usoda Vile Bled v času osamosvojitve je v marsičem podobna usodi ladje Galeb. Vila je zamenjala mnogo lastnikov, od katerih pa nobenemu ni uspelo popolnoma oživiti in prodati duha razkošja, ki veje iz stavbe. Po Titovi smrti je vila postala luksuzen hotel, v katerem so spali Juan Carlos, Vaclav Havel, princ Charles in Paul McCartney. A bolj ko so tekla leta, bolj je bila vila zastarela, v njej pa je bilo vse, od rejverskih zabav do razstav. Od leta 2012 je Vila Bled v upravljanju Javnega gospodarskega zavoda Brdo. V njej je v poletnih mesecih odprt hotel, ki ga je zelo slikovito na booking.com opisala ena od gostij: »Zgodovinski ali zastarel, odvisno od perspektive.« Poleti je vila polno zasedena, oglašujejo pa jo tudi kot poročno destinacijo, a imajo raje pare, ki pri njih tudi prespijo, saj samo poroke na vrtu glede na poročilo upravljalcev vile motijo goste.
Tudi v Vili Bled ne gojijo kulta Tita, saj jo v nasprotju s povprečnim Slovencem, ki jo v prvi vrsti razume kot Titovo vilo, obravnavajo kot zgodovinsko poslopje. »Njen videz so zahtevam socialističnega sistema prilagodili z likovnimi umetninami, slikami in kipi, te pa so bile v veliki večini umaknjene s posestva,« je razložila Katarina Mohar, raziskovalka Umetnostnozgodovinskega inštituta Franca Steleta ZRC SAZU in avtorica knjige o Vili Bled.
Blejski medeni tedni
Sploh pa pozabljamo, da ima Vila Bled 130-letno barvito zgodovino, ki ni povezana le s Titom, temveč tudi z avstro-ogrskimi aristokrati in družino Karađorđević. Prvo stavbo je na posesti med letoma 1882 in 1886 postavila rodbina Windischgrätz, ki je Blejce najbolj razveselila, ko je Oton Windischgrätz na medene tedne v dvorec pripeljal svojo ženo nadvojvodinjo Elizabeto, najljubšo vnukinjo Franca Jožefa.
Po razpadu monarhije leta 1918 je rodbina dvorec skušala prodati, da ga ne bi zaplenila oblast Kraljevine SHS. Zanimivo je, da se je v prodajo Vile Bled vpletel tudi ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je želel dvorec odkupiti in ga podariti novemu kralju Aleksandru I. kot poročno darilo. Nazadnje ga je leta 1922 kupil Karađorđević sam. Dvorec je nemudoma preimenoval v Suvobor in tudi on je na Bled takoj pripeljal svojo ženo, romunsko princeso Marijo. Leta 1929 se je prav v vili rodil najmlajši sin kraljevega para princ Andrej, Blejci pa so v čast novega princa spet zakurili kresove in na jezero spustili lampijončke.
V starem dvorcu je nenadoma začelo zmanjkovati prostora in kralj Aleksander se je odločil, da bo postavil novega po načrtih Jožeta Plečnika, njegove obnove pa ni dočakal. Po kraljevi smrti je kraljica dvorec, ki ga je načela vlaga, porušila, po načrtih dvornega arhitekta Rajka Tatića pa so začeli graditi novega. Pa je vmes posegla vojna in nedokončano vilo so v roke dobili nacisti, ki so Bled razumeli kot biser nacističnega turizma, hotel v vili ob jezeru pa bi bil po vojni zmagi njegov kronski dragulj.
Kim Il Sung navdušen nad Titovo vilo
Zmagovalec je bil seveda nekdo drug, ki je leta 1947 tudi prevzel dvorec. »Z razmeroma majhnimi, a učinkovitimi posegi so vilo preuredili v Titovo rezidenco,« je razložila Moharjeva. Načrte za prenovo je naredil Titov dvorni arhitekt Vinko Glanz, ki je načrtoval tudi vilo na Brionih in slovenski parlament. Vila je postala reprezentančni objekt socialističnega plemstva, ozaljšana s freskami in mozaiki bojev in socialističnega delovnega ljudstva. Titovi prostori so bili zaradi varnostnih razlogov popolnoma ločeni od preostale vile in tudi brez balkonov. V njej so leta 1951 uredili operacijsko sobo za nujno operacijo Titovega žolča.
Vila je bila impozantna. Celo tako zelo, da so leta 1948 v njej naredili znamenito reportažo o Titu za ameriško revijo Life, vila pa je poleg Litostroja postala obvezen cilj državniških obiskov, ki so bili v Sloveniji. Severnokorejski voditelj Kim Il Sung je bil nad vilo menda tako navdušen, da je po urbani legendi iz apartmaja odnesel vse, kar se je dalo odnesti. Resnici na ljubo pa je Tito raje prenočil na Brdu kot na Bledu. Po Titovi smrti so njegove sobane spremenili, v njih pa zdaj lahko prespi vsakdo, ki plača 365 evrov na noč.
