Podtaknjena doma izdelana bomba, najverjetneje skrita v zapuščenem nahrbtniku, je eksplodirala med dvema postajama podzemne železnice v središču Sankt Peterburga na dan, ko se je tam mudil tudi ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju z beloruskim kolegom Aleksandrom Lukašenkom. Mestne oblasti so nemudoma ustavile ves promet na podzemni železnici, ki šteje 67 postaj in dnevno prepelje dobra dva milijona potnikov. Pri evakuaciji s postaj Tehnološki inštitut in Seneni trg (Senaja ploščad), ki ju je zajel dim, so sodelovali tudi helikopterji. Sodeč po posnetkih na ruski televiziji je podtaknjena bomba eksplodirala blizu vrat enega od vagonov, ki jih je raztrgala, videti pa je bilo tudi grozljive posnetke ranjenih in mrtvih, med katerimi je bilo po navedbah ruske zdravstvene ministrice Veronike Skvorcove tudi mladoletno dekle. Skvorcova je tudi omenila, da so nekatere poškodbe podobne tistim pri eksploziji mine ter da so imele žrtve tudi opekline, ter navedla, da je sedem ljudi umrlo na kraju samem, ena na poti v bolnišnico, dve pa še v njej.

Rusko tožilstvo je medtem pritrdilo, da je šlo za teroristični napad, o njegovem ozadju pa so mediji predvsem ugibali. Da ni šlo za osamljenega storilca, bi lahko dokazovala druga podtaknjena bomba, ki so jo varno demontirali na postaji Ploščad Vosstanija, pa tudi vest iz policijskih virov, ki jo je objavil Interfax, da sta izdani dve tiralici. Pri tem je spletni portal Fontanka objavil precej nejasno fotografijo bradatega moškega srednjih let s črnim klobukom, ki so ga nadzorne kamere ujele na postaji Petrogradskaja dvajset minut pred napadom in naj bi bil po policijskih virih morebitni osumljenec.

Simbolična tarča skrajnežev

Predsednik Putin je bil v prvem odzivu na napad zadržan. Izrekel je globoko sočustvovanje z ranjenimi in sorodniki žrtev ter jim obljubil vso pomoč, dejal pa, da preučujejo vse možne vzroke, vključno s terorizmom. Eksplozija med postajama, ki je bila v tunelu še močnejša, kot bi bila na prostem, je bila povod, da so sprva reševalci omenjali napada na obeh, saj je obe zajel oblak dima in sprožil evakuacijo čakajočih na vlak. Vse skupaj se je dogajalo pred tretjo popoldan, torej precej pred običajno poznopopoldansko gnečo, ko bi bile posledice napada še mnogo hujše.

Teroristični napad v nekdanji ruski carski prestolnici ima po mnenju večine analitikov simbolični pomen za vsako militantno skupino (to je tudi Putinovo rojstno mesto), zato so ga po vrsti pripisovali tako notranjim skrajnežem kot mudžahidom iz tujine, ki sledijo pozivu Islamske države k maščevanju Rusiji zaradi njene vse bolj aktivne vloge v sirskem konfliktu in posledično proti samozvanemu kalifatu na tamkajšnjih tleh.

Več kot 1100 ljudi je umrlo v večjih terorističnih napadih v Rusiji v zadnjih dveh desetletjih. Najbolj smrtonosen pa je bil septembra 2004, ko je v kaotičnem obračunu z ugrabitelji otrok v šoli v Beslanu umrlo skupno 385 ljudi, med njimi 186 šolarjev. Za večino napadov so obtožili čečenske separatiste, za strmoglavljenje ruskega čarterskega letala nad Sinajem pa je prevzela odgovornost Islamska država.