Zunanje površine delimo na pohodne in vozne in že tukaj se močno razlikuje njihova izvedba in potrebna utrditev. Poti lahko enostavno posujete s peskom, so pa praviloma zahtevne za vzdrževanje, lahko položite betonske plošče ali lomljeni kamen (porfido), medtem ko pohorski skrilavec za poti odsvetujemo. Zaradi luščenja je primeren le za stene. Lahko pa vtisnete kamne, celo veliki leseni čoki na poti se dobro obnesejo, s tem da mokri zelo drsijo, praviloma pa je vprašljiva tudi njihova trajnost. Mogoče so še številne druge rešitve, kot na primer tlakovci za trate oziroma travne plošče iz betona ali polietilena, ki so pravzaprav odprti osmerokotniki, ki dopuščajo, da skoznje raste trava in so primerni za manj obremenjene površine. Potiskan beton se v celinskem delu Slovenije manj uporablja, saj gre za relativno zahtevno polaganje. Seveda pa ob vseh poteh in prehodih ne pozabite na stopnice in zaključke oziroma stike s travno površino.
Povprečna obremenitev
Podlaga je pomembna in je enaka ne glede na končni vrhnji sloj (kocke, tlakovci, asfalt). Za normalno uporabo (obremenitve z osebnimi vozili) je treba površino odkopati najmanj 60 centimetrov globoko. Grobo nasutje oziroma postelja naj bo debela od 25 do 45 centimetrov, na koncu pa vse to poravnamo in utrdimo s finejšim peskom. Podlaga mora biti utrjena, se pravi zvaljana, pa tudi zvibrirana. Padci naj bodo od 1,5- do 2-odstotni, v spodnjem delu padca (ta je lahko tudi v sredini, če smo naredili dvorišče z odtekanjem vode v centralni jašek v sredini) pa namestimo odtočne jaške, po potrebi tudi odtočne kanale, ki jih prekrijemo z rešetkami (kanalete).
Pred polaganjem betonskih tlakovcev se praviloma položi drenažno folijo, ki preprečuje izhajanje finih delcev zgornjega sloja v grobo nasutje, folija pa preprečuje tudi poznejše deformacije nosilnega sloja. Pod asfaltno površino se je po navadi ne uporablja, glede na njen osnovni namen pa bi bila uporaba nemalokrat smiselna tudi pod tem materialom. Če se odločite za rezan ali klan kamen, je obvezna betonska podlaga, priporočajo pa jo tudi za prane betonske plošče. V tem primeru ni potrebno tako globoko odkopavanje podlage, temveč zadostuje grobo nasutje v debelini 10–20 centimetrov (odvisno od namena uporabe). Potem se izdela klasična armirana betonska plošča, ki pa je seveda daleč najdražja podlaga.
Tlakovci ali asfalt
Pogosto se zastavlja vprašanje – tlakovci ali asfalt. V osnovi upoštevajte, da je pri obojem podlaga enaka, cena zgornjega sloja (s polaganjem, brez DDV) se pri asfaltu začne pri okoli 16 evrih za kvadratni meter, najcenejši tlakovci pa stanejo okoli 10 evrov za kvadratni meter. Tudi bistveno kakovostnejši so cenovno še vedno ugodni, različne kanalete in zaključne robnike pa uporabljamo spet pri vseh vrstah zgornjega sloja. Tlakovcem se pogosto očita občutljivost za sol, vendar današnji sodobni notranje impregnirani tlakovci niso občutljivi nanjo, seveda pa s soljenjem ne smete pretiravati. V proizvodnem procesu sveži beton obdelajo tako, da postane hidrofoben, to pa onemogoča kapilarni dvig vode v cementnem kamnu, prav tako je zmanjšano tudi vpijanje vode od zunaj in je pri takih notranje impregniranih (hidrofobiranih) izdelkih nevarnost propadanja betona zaradi mraza v prisotnosti soli zmanjšana na minimum. Tlakovce lahko dodatno zaščitite še s posebnimi impregnacijskimi premazi.
Tlakovci so bili nekoč le ene oblike, bogastvo ponudbe danes pa je resnično presenetljivo in zelo resno konkurira kamnitim ploščam, prav tako pa tudi asfaltu. Vsaj na dvoriščih in krajših dovozih. Seveda pa je treba vsaka tla vzdrževati in to velja tako za tlakovce kot tudi asfalt. Pri dobro položenih tlakovcih pa tudi asfaltu in predvsem dobro utrjeni podlagi naj ne bi prihajalo do neravnin in posedanja, če pa pride, za to ni kriv asfalt ali tlakovci, ampak slaba podlaga ali prevelika obremenitev. Ob izbiri materiala za pohodne in dovozne poti pa se zavedajte, da so te poti posebno ogledalo objekta. So kot lasje pri ženski …
Marija Draksler
