Kaj je poslanstvo prireditve Čar lesa?

Letos bomo že deveto leto zapored po različnih krajih organizirali promocijsko razstavo Čar lesa. Namenjena je širši javnosti, zlasti mladim. Prireditev ni sejemske narave, ampak želimo obiskovalce ozavestiti o pomenu lesa za človeka in okolje. Z odločitvijo za lesene izdelke namreč pripomoremo k varovanju okolja in k boju proti podnebnim spremembam. V času gospodarske in energetske krize pa je preusmeritev na sonaravne materiale, kot je les, odločilna. Za Slovenijo, bogato z lesom, je predelava in raba lesa izrednega pomena, česar se zlasti gospodarstveniki vse premalo zavedamo.

Koliko eksponatov pričakujete na razstavi v ljubljanskem Cankarjevem domu?

Glede na večletne izkušnje pričakujemo razstavo od 50 do 70 izdelkov, odvisno od velikosti eksponatov.

V okviru razstave bodo tudi delavnice za učence osnovnih šol na temo Les je zakon.

Na to temo pripravimo predavanje za osnovnošolce; najprej jih seznanimo, zakaj je les kot material (gradivo) pomemben za človeka in okolje, nato spregovorimo o njegovih naravnih lastnostih, na koncu predstavimo načine njegove predelave v izdelke in jim v slikah prikažemo nekaj zanimivih izdelkov, med drugim ure, očala, kolesa in večnadstropne lesene objekte – dvajsetnadstropne stolpnice (načrtujejo že 35 nadstropne) – ter jih na koncu popeljemo po razstavi, kjer se neposredno srečajo z zanimivimi izdelki iz lesa.

Strokovnjaki menite, da je les za prihodnost človeštva odločilen.

Predelava lesa in uporaba lesnih izdelkov je danes pomembna bolj kot kdajkoli prej v zgodovini človeštva. Soočamo se z nepredvidljivimi vremenskimi pojavi in v času boja proti podnebnim spremembam imajo izdelki iz lesa velik pomen. In les je edina surovina, ki jo z malo energije lahko predelamo v izdelke in gradimo lesene objekte, ki odločilno prispevajo k znižanju emisije ogljikovega dioksida.

Koliko let je v lesu oziroma njegovih izdelkih še uskladiščen CO2?

Zmanjšanje emisije ogljika bi dosegli, če bi prešli na uporabo naravnih materialov, kot so slama, ilovica, kamen in les. Od vseh navedenih naravnih gradiv ima les največji negativni ogljični učinek (znižuje raven CO2). V gozdovih les nastaja s pomočjo sonca iz CO2 (fotosinteza) in v lesenih izdelkih in objektih se CO2 desetletja ohranja. Lesena hiša povprečne velikosti, opremljena z lesenim pohištvom, v 60 letih uporabe prispeva k znižanju od 50 do 70 ton CO2! Podoben učinek imajo tudi lesni izdelki. Na razstavi Čar lesa je od leta 2009 vsak razstavljen predmet označen, koliko v življenjskem ciklu doprinese k znižanju emisije CO2. Skeletna hiša z izolacijo iz kamene ali steklene volne ni lesena hiša. Iz objavljenih podatkov sklepam, da se pri proizvodnji kamene in steklene volne sprosti veliko več CO2, kot takšen objekt v letih uporabe prispeva k njegovemu znižanju.

Očitno je, da se mlajše generacije ne zavedajo dovolj, kako pomemben je les.

V šolah in v medijih se precej govori o pomenu gozda, o lesu in prednostih rabe lesnih izdelkov ter gradnji z lesom pa skoraj nič ali celo negativno. Velika večina ljudi sploh ne loči področij gozdarstva in lesarstva. Po osamosvojitvi so mediji promovirali in vse vlade so finančno podpirale predvsem energetsko izrabo lesa (kurjenje). Rezultati takšnega odnosa so v zadnjih 25 letih povzročili propad nekoč prestižne lesne industrije, ki je v Avstriji v tem obdobju postala najbolj rastoča gospodarska panoga. Se pa v zadnjih dveh letih v Sloveniji splošni (deklarativen) odnos do lesa nekoliko izboljšuje in so mediji ter celo v politiki postali bolj spoštljivi do te naravne dobrine – morda tudi zaradi večletnih promocijskih aktivnosti prireditve Čar lesa.

Kaj storiti, da bo potrošnja izdelkov iz lesa v Sloveniji večja?

Potrošnja izdelkov in objektov iz lesa bo pri nas zaživela le, če bomo s primerno ceno spodbudili nakupe teh izdelkov. To bi dosegli z realno ceno, v kateri bi bil upoštevan ugoden učinek na človeka in okolje oziroma trajnostni vidik lesa. Prav tako bi bilo treba s podobnimi ukrepi, s kakršnimi smo več kot dvajset les spodbujali kurjenje, podpreti tudi proizvodnjo predelave lesa. Pred osamosvojitvijo je bilo lesarstvo paradna gospodarska panoga.

Kakorkoli, za Slovenijo, bogato z lesom, predstavlja boj proti podnebnim spremembam še dodaten izziv za razvoj lesne panoge. Zato bi morali industrijo čim prej preusmeriti v energijsko varčno in do okolja prijazno. Kot majhna država bomo na globalnem trgu lahko konkurenčni le na osnovi naših surovinskih danosti in lastnih energetskih zmožnostih. Les je naša edina razpoložljiva surovina, ki jo z malo energije in majhnim vplivom na okolje lahko predelamo v izdelke z visoko dodano vrednostjo. Predelava lesa se sklada z načeli trajnostnega razvoja in sovpada s turistično usmeritvijo Slovenije. Žal pa vlada trenutno daje prednost kovinskopredelovalni industriji in finančno podpira tuja podjetja, ki umazano in energijsko potratno industrijo selijo v Slovenijo. Ali to potrebujemo? Na ta način ogrožamo naše okolje ter si povečujemo energetsko in surovinsko odvisnost (vezani smo na uvoz fosilnih energentov in surovin).

Nekoč so Ribničani prodajali lesne izdelke po celotni Avstro-Ogrski, danes pa Avstrijci nam prodajajo izdelke in objekte, narejene iz slovenskega lesa. Les je najbolj univerzalen naravni material, ki ga ustvarja sonce iz CO2. Iz njega je mogoče z malo energije narediti skoraj vse; od objektov, visoko tehnološko razvitih in oblikovanih izdelkov do celuloze, tkanin in papirja. Predstavlja pa tudi surovino za številne kemične snovi, ki jih zdaj pridobivamo iz fosilnih materialov, kot so goriva, topila, barve, lepila, izolacijski in polimerni materiali ter drugi tehnološko visoko razviti proizvodi, kot na primer karbonska vlakna, elektronska vezja, zdravila … S povečano predelavo in uporabo lesa se nam ne bi bilo treba odpovedati pridobitvam sodobne civilizacije, saj les človeštvu omogoča ohranjati standard z najmanjšim vplivom na okolje ter ne ogroža zdravja ljudi (trajnostni vidik). Še več, z uporabo lesa bi se kakovost življenja znatno izboljšala, saj bivalno okolje iz lesa zagotavlja večjo kakovost bivanja. Naj k temu dodam še potresno in požarno varnost lesnih objektov …

Skratka, les je prijeten sopotnik v življenju človeka …

Les bi morali po vzoru Avstrijcev opredeliti za strateško nacionalno surovino in sistematično podpreti lesarsko branžo v sklopu celotne verige od gozdarstva, predelav lesa, oblikovanja in njegove končne energetske izrabe. Zdaj podpiramo samo začetek (gozdarstvo) in konec (kurjenje), kar je nespametno in za Slovenijo škodljivo. Najmanj toliko kot kurjenje lesa bi morali stimulirati predelavo ter nakup lesnih izdelkov in objektov. Vendar kurjenje lesne biomase ne prispeva k znižanju emisije toplogrednih plinov in je glede CO2 kvečjemu nevtralno. Pri sežigu lesa sicer proizvedemo nekaj energije, vendar če iz iste količine lesa naredimo izdelek kot substitut za fosilne materiale (cement, jeklo, aluminij, plastika), od 10- do 50-krat več energije prihranimo, kot bi je iz te količine lesa s kurjenjem proizvedli. Premalo se zavedamo, da je najbolj zelena tista energija, ki je ne porabimo. Prav tako bi morala država graditi javne objekte iz lesa in čim prej dopolniti zakon o zelenih javnih naročilih (ZJN), kjer bi določili, da mora biti v objekte vgrajenega več kot 50 odstotkov lesa, sicer to ne morejo biti tako imenovana zelena javna naročila. Razen če pojem ZJN upošteva zeleno barvo betona ali plastike. Res je, les je prijeten sopotnik v celotnem življenju človeka. Predstavlja dobrino prihodnosti, še zlasti v teh za človeštvo prelomnih časih. Zato smo 13. maja 2009, ko smo v CD odprli razstavo Čar lesa, ta dan razglasili za mednarodni dan lesa.