Načrt
Na vrtu gojimo zelo raznolike vrtnine, kar pomeni, da je treba upoštevati dobre in slabe sosede ter povsod, kjer je možno, dodajati koristne rastline, med katerimi so zelišča in cvetlice. Osnova uspešnega vrta pa je kolobar. Kolobar pomeni izmenjavo rastlin na posameznem delu vrta. Tako močno zmanjšamo vpliv in pojav bolezni ter škodljivcev, obenem pa povečamo pridelek. Zmanjšamo tudi »utrujenost« tal zaradi kopičenja škodljivih presnovnih ostankov mikroorganizmov in rastlin. Za raznolik slovenski zelenjavni vrt je najprimernejši štiriletni kolobar.
Ker je kolobarjenje prava znanost in je zelo zahtevno, nam je na voljo brezplačna spletna aplikacija NarediVrt, ki jo najdemo na spletni strani www.KlubGaia.com. Aplikacijo so ustvarili strokovnjaki podjetja Unichem in je za uporabo zelo enostavna. Vanjo le vpišemo nekatere informacije, kot so velikost vrta in število članov v gospodinjstvu, nato pa izberemo želene rastline in aplikacija jih razporedi na eno od štirih poljin vrta, svetuje o dobrih in slabih sosedih, gnojenju in negi vrtnin. V aplikaciji lahko vodimo tudi svoj dnevnik z opomniki o delu na vrtu. Seveda je notri tudi setveni koledar po Mariji Thun, da takoj vemo, kateri dan je primeren za katero skupino vrtnin (list, plod, korenina, cvet).
Aplikacija najprej vrt razdeli na štiri dele – poljine. S tem razdelimo glavne rastline – posevke glede na potrebe po hranilih. Na prvo poljino sodijo plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke, jajčevci …) ter zelje in krompir. Te rastline so najbolj požrešne in potrebujejo veliko temeljnega gnojenja in redno dognojevanje. Ker pa so te rastline slabi sosedje, je treba med njimi zasaditi nevtralizatorje. Na primer: med vrsto paradižnika in vrsto paprik enostavno posejemo vrsto solate, med katero posadimo nekaj čebulčka. Tako zmanjšamo negativen vpliv med dvema slabima sosedoma. Na drugi poljini pridejo na vrsto malo manj lačne rastline: brokoli, cvetača, redkvica, brstični ohrovt. Na tretjo poljino sodijo blitva, korenje, čebula, por, visoki fižol in peteršilj. Na četrti so grah, nizki fižol, česen, špinača, šalotka, repa, rdeča pesa.
Nikoli pa v vrtu ne smemo pozabiti na koristne rastline, med katere spadajo večinoma zelišča in cvetlice. Med najbolj koristne cvetlice za vsak vrt sodijo kapucinke, žametnice in ognjič. Sejemo jih ob robu vrta, saj s svojimi rumenimi in oranžnimi odtenki v vrt privabljajo opraševalce, obenem pa odganjajo talne škodljivce. Zelišča imajo veliko uporabno vrednost v kulinariki in so dober sosed različnim vrtninam. V okolico paradižnika vedno sodita bazilika in zelena, med kumare koper, v bližino fižola šetraj, okoli zelja pa timijan. To je le nekaj primerov, saj številna zelišča odganjajo škodljivce od glavnega posevka, obenem pa rastlinam (plodovom) izboljšajo okus. Na vrtu pogosto najdemo cel zeliščni vrt, kjer gre za trajen nasad, v katerem naj bodo meta, melisa, žajbelj, rožmarin, sivka in ostale trajnice, ki prezimijo v našem delu Slovenije. Ostala enoletna zelišča pa razporedimo po vsem vrtu.
Gnojenje
Dva tedna pred setvijo ali sajenjem rastlin temeljno gnojimo z organskim gnojilom Plantella Organik. Gnojilo uporabimo tako, da najprej zrahljamo tla, posujemo gnojilo in ga rahlo pregrabimo, da je pod tanko plastjo zemlje. Če takrat ne bo dežja, vse dobro zalijemo, da se gnojilo raztopi in je v talni raztopini na voljo vrtninam. Da bi ugotovili točno količino gnojila, ki ga potrebujemo, bi morali dati našo vrtno zemljo v analizo. To je dobro storiti vsakih pet let, saj s tem dobimo gnojilni načrt, ki naše zemlje ne bo pregnojil, temveč bo vzdrževal rodovitnost in bogat ter zdrav pridelek. Zato uporabljamo organsko gnojilo Plantella Organik, ki vsebuje vsa potrebna makro- in mikrohranila za prehrano rastlin. Poleg tega vsebuje huminske in fulvinske kisline, ki neposredno povečajo vsebnost humusa v tleh.
Koliko pa temeljno gnojimo primerno pognojen zelenjavni vrt? Prvi poljini, kjer so najbolj lačne rastline, namenimo 2 kg gnojila Plantella Organik na 10 m2. Drugo poljino gnojimo 1 kg na 10 m2, tretji poljini namenimo le 0,5 kg na 10 m2, četrte pa ne gnojimo. Tako kot temeljno gnojenje je pomembno dognojevanje. Najbolj sta izrazita pomen in vpliv dognojevanja pri plodovkah (paradižnik, paprika …), kjer najbolj opazimo količino in kakovost plodov. Dognojevanje je pomembno tudi pri ostalih vrtninah, predvsem pri kapusnicah (zelje, cvetača, brokoli), načeloma pa godi vsem. Pri plodovkah dognojujemo na deset dni s tekočim organskim gnojilom Bio Plantella Vrt iz morskih alg. Tako povečamo pridelek in njegovo kakovost.
Spomladanske setve
Prve setve in sajenje opravljamo v celinski Sloveniji v začetku aprila, ko se temperatura tal dvigne na vsaj osem stopinj Celzija. Ta temperatura tal je tudi že primerna za sajenje krompirja. V vrtu pa začnemo z grahom in bobom, ki jima ustrezajo hladna jutra. Nato so na vrsti solatnice, med njimi najbolj poznana berivka. Ustrezen čas je tudi za redkvico, ki jo posejemo kar med vrste solate. Povsod pa je prostor tudi za spomladanski česen in čebulo, ki ju potaknemo kar med solato. Peteršilj prepogosto sejemo na prosto zgodaj, zato ne kali. Bolje je vzgojiti sadike in jih presaditi na prosto sredi aprila. Ker ima seme zelo trdo lupino, ga je pred sejanjem dobro namočiti čez noč v mlačno vodo. Tako bo hitro vzklil. Sadike kapusnic (zelje, cvetača, ohrovt) posadimo ven, ko zunaj več ne zmrzuje. Če smo prezgodnji in so jutranje temperature nizke, rastline zaščitimo s tuneli, prekritimi z agro kopreno. Tako bo rastlinam topleje in bodo dobro uspevale.
Za več nasvetov o vrtnarjenju obiščite prenovljeno spletno stran www.KlubGaia.com, kjer najdete tudi spletno aplikacijo za načrtovanje vrta NarediVrt.
Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., strokovnjak Kluba Gaia
