Izkušnja je bila izredno zanimiva. AEK bi rad kar čez noč prišel na pota stare slave, vodilni pa za to nimajo pravega načrta. Ambicije imajo velikanske, a so zelo neučakani. Klub ima zgodovino in armado navijačev, ki jih je okoli dva milijona in ustvarjajo pritisk. Tudi v medijih se ogromno pojavlja. V celotnem kaosu pa se ne znajdejo najbolje. Moje delo zato ni bilo preprosto, saj pričakujejo, da boš premagal vse, kar sicer od sebe zahtevam tudi sam. A to s stalnim menjavanjem igralcev in brez potrpljenja ne gre. Na koncu je šlo celo tako daleč, da so menjali igralca brez mojega dovoljenja. Tu so se odnosi z upravo začeli krhati. Bilo je nezaupanje in zgodba se je kmalu končala.
Za katerega igralca je šlo?Za Jawada Williamsa, ki je bil z menoj tudi v Turčiji pri Gaziantepu in je poskušal izpolnjevati mojo filozofijo, ki temelji na nesebičnosti, delanju prekrškov ob pravem času ... Poleg tega je bil vodja slačilnice in vezni člen med igralci. Menjali pa so ga zato, ker ni imel ustreznih statističnih številk. V resnici so drugim s tem sporočali, da jih bodo zamenjali, če ne bodo imeli dobre statistike. Imeli smo igralca Michaela Dixona, ki je ob šestih zjutraj povzročil prometno nesrečo s smrtnim izidom, a ga niso hoteli menjati ter so z njim celo podaljšali pogodbo, ker so ga imeli radi navijači. Skratka polno dogodkov, v katerih so v resnici navijači vodili politiko kluba. Tudi če se jim je na začetku predsednik hotel upreti, je na koncu popustil. To se dolgoročno ne more dobro končati.
Je bil za to, da so vas odpustili, ključen izpad z Monacom v osmini finala Fibine lige prvakov?Vodilni v klubu se zelo visoko cenijo, zato so denimo postavili cilj osvojitev grškega pokala. V njem pa so pravila čudna, saj igraš v polfinalu samo eno tekmo, žreb pa nam je določil gostovanje pri Arisu. Tekmo smo izgubili za točko v zadnji sekundi, s tem da smo jih pred tem v prvenstvu doma dobili za 20 točk. To je bila po njihovem napaka, ki so mi jo očitali. Že takoj naslednjo tekmo smo sicer igrali v Beogradu proti Partizanu in zmagali, zato se je vse hitro pozabilo. Pred Monacom pa sem čutil, da me ob morebitnem izpadu utegnejo odpustiti, nisem pa tega verjel. Povezoval sem namreč dogodke pred tem, ko smo premagali Patras na gostovanju za 20 točk, a me takrat nihče ni pohvalil. Čutil sem, da me čakajo (smeh).
Kakšen ste imeli sicer odnos s predsednikom Makisom Angelopoulosom?Dober, a nosim velik del krivde za dogodke tudi sam. Nisem namreč oseba, ki bi se v okolju s takšno mentaliteto, kot je grška, znašel. To pomeni, da si ne delam reklame, ne hodim s predsednikom na večerje in tako dalje. V Grčiji pa si na tak način trenerji pridobijo svoje novinarje, prav tako igralci in menedžerji. Zato so mediji, tudi ko smo zmagovali, pisali, da zakaj s samo 20 točkami razlike in ne 30. Ali denimo zakaj ne igrajo mladi. Stalno je bilo nekaj. Sam pa sem tak, da grem po tekmi ali treningu domov. Zanima me samo rezultat, a je tako, da prej ali slej tekmo izgubiš. Žal mi je, ker smo se dobro razumeli z ekipo. Devet igralcev me je ob odhodu poklicalo ali mi poslalo sporočilo.
Koliko pa sta na potek dogodkov vplivala vaš izbruh in izključitev na tekmi z Monacom?Tega mi nihče ni očital. Morda tudi zato, ker je uprava kluba že sama precej agresivna do sodnikov. Kot glavni razlog so na koncu navedli navijače. Glede na potek dogodkov na tekmi z Monacom pa moja reakcija ni bila slaba. V ozadju se je dogajalo marsikaj, česar ne smem in ne morem povedati. Stvari bi se lahko obrnile drugače, recimo sodniški kriterij. Pa se ni. Zakaj, je že druga zgodba.
Je pa zanimivo, da so vas ob živce spravile ravno odločitve slovenskega sodnika Milana Nedovića.Da je Slovenec, ni odigralo nobene vloge. Sodnik je zame sodnik. On ve, kaj, zakaj in kako. Upam, da ima mirno in čisto vest, življenje pa gre naprej. V športu ne sme biti zamer. Ko je tekma, je bitka, a ta se konča, ko se oglasi zadnji zvok sirene.
Kako ste sprejeli odločitev kluba, da je iz evropskega pokala pod vodstvom ECA prestopil v Fibino ligo prvakov?Velikokrat rečem, da nisem niti politik niti klovn. Predsedniku sem dejal, naj si najde kakega klovna v cirkusu, ki ga imajo. Tudi v tem primeru se nisem ukvarjal z nečem, na kar nisem imel vpliva. Je pa tudi predsednik kljub pritisku do zadnjega želel igrati v evropskem pokalu. Ko so mu zagrozili, da klub ne bo mogel nastopiti v grškem prvenstvu in registrirati igralcev, si je v zadnjem trenutku le premislil, da smo šli v to kvazi ligo prvakov.
Kako ste pospremili uspeh Saša Filipovskega, ki se mu je s turškim Banvitom uspelo prebiti na zaključni turnir v omenjenem tekmovanju?Tri leta nazaj smo z Gaziantepom igrali na zaključnem turnirju Fibinega evropskega izziva, a je liga prvakov vseeno bistveno močnejše tekmovanje. Vsekakor je to velik uspeh. S Sašom sva se letos velikokrat slišala. Zares mu privoščim, saj ima za zdaj za seboj odlično sezono, v kateri je že osvojil turški pokal. Če kdo, potem sam dobro vem, kako je to težko.
So pa na evropskih tekmovanjih vsako leto manj konkurenčni slovenski klubi. Kako obrniti trend?Z denarjem (smeh). Če ni denarja, ne moreš nič. Če si včasih še lahko dobil kaj na ime, tega danes ni več. Recimo ko smo z Olimpijo igrali evroligo, sva z Janezom Rajgljem dobila Bertansa, Salina, bila tik pred tem, da vzameva Strelnieksa ... Agenti so ti dali dobre igralce, ker si igral evroligo, pa čeprav že takrat ni bilo denarja. Torej denar in stabilnost, potem pa se začne vračanje ugleda. Ne gre pa čez noč.
Kako ste pospremili nagel vzpon Luke Dončića?Situacijo poznam nekoliko bolje, ker imava z Lukom isto menedžersko agencijo. Že Zmago Sagadin je pred 20 leti govoril, da igralec najbolj napreduje čez poletje. Sezona se konča maja, potem pa je imel mlad igralec tri ali štiri mesece časa za individualni napredek. Tega danes ni več, ker so si izmislili prvenstva U11, U12, U13 ... Mlad igralec v reprezentanci individualno manj napreduje. Luka je storil dobro potezo, ko zadnji dve, tri leta ni bil v reprezentanci, temveč je izkoristil ta čas za individualno delo. Tako da me ne preseneča, da je naredil takšen preskok. Kar sem videl, igra fantastično. Nisem pa ga še treniral. Če bi ga, bi hitro našel kakšno pomanjkljivost (smeh). Igra pa za svoja leta zares zrelo in odgovorno.
Kmalu se bo znašel pred dilemo, ali oditi v ligo NBA ali ostati še kakšno dodatno leto v Evropi. Kaj bi mu svetovali?Če Luka Dončić razmišlja tako odgovorno, kot igra, bo že sam vedel, kaj narediti. Poleg tega ima za seboj tudi odlično agencijo. Prepričan pa sem, da bi ga vsi mi še nekaj časa radi gledali v Evropi, predvsem zaradi reprezentance in novega sistema kvalifikacij, ki bodo zdaj potekale med sezonami.
Kaj lahko Slovenija naredi na prihajajočem evropskem prvenstvu?Skupinski del niti ne bo tako pomemben, bolj bo dogajanje v nadaljevanju. Grki in Francozi so bili za nas vedno neugodni, zato je bolje, da jih imamo že v skupini, kjer jih bomo tudi lažje premagali. Je pa težko karkoli napovedovati, saj ne vem, kako razmišlja selektor in kdo se bo odzval. Odsotnost Zorana Dragića se bo gotovo poznala, bo pa Slovenija z Luko Dončićem kot dodano vrednostjo eden od kandidatov za visoko uvrstitev.
