Ko spremljam izgubo spomina, ki tare naše vodilne politike in njihovo izjavljanje, kako o stranpoteh pri izgradnji TEŠ 6 niso vedeli ničesar, z grozo pričakujem izid dejavnosti, povezanih z izgradnjo »drugega tira«.

Straši me dejstvo, da bodo ti ljudje vnovič zraven, da se lobisti, dobičkarji in ostali finančni »mrhovinarji« že zbirajo in pripravljajo na gostijo provizij. Politični razred bo ob raznih etapah izgradnje te proge rezal vrvice, metal figurice in nas osrečeval s selfiji, mrhovinarji pa bodo medtem nemoteno trgali svoje grižljaje tudi s tega javnega projekta. Spoštovani, po toči zvoniti bo prepozno. Oprostite, da se obračam na vas, a žal me nesposobnost naše strankokracije ne navdaja z upanjem, da bi zmogla biti kos procesom plenjenja države, še več, vse kaže, da je v vse te nečednosti pogreznjena do golše.

Škoda, ki jo je naš politični razred s svojo opravilno nesposobnostjo povzročil tej državi in interesom njenih ljudi, je že doslej neizmerna. Preveč teh ljudi je eno samo ljubo postavljaštvo in pleteničenje, ena sama bitka za lastno tržno nišo. Plenilcem državnega premoženja tako stanje ustreza. Mi, državljani, ki tako umno volimo naše predstavnike (ali pa se volitev ne udeležujemo), mi, ki se pustimo političnemu razredu tako zlahka zapletati v bizarne spore in nekakšno spravljanje z nespravljivim, mi »drugemu tiru« pač ne bomo kos. Če ne bodo dogajanje v zvezi z »drugim tirom« sproti strokovno in nepristransko spremljali mediji, organi pregona in pravosodja, se nam ne piše dobro.

Prepustiti nadzor nad tem projektom zgolj našemu političnemu razredu bi bil domala podoben nesmisel, kot bi mačku dali čuvati klobaso.

Josip Meden, Ljubljana