Morda je ključ do uspeha ravno dejstvo, da je 17-letni Postojnčan Luka Nikolič začel zamisel o glukagenu graditi iz lastne potrebe. »Pred dobrimi tremi leti so mi zdravniki odkrili celiakijo,« pripoveduje. »Ker gre za dedno bolezen, so po tem, ko so mi postavili diagnozo, testirali še vse člane moje družine. Tudi pri mojem očetu so jo potrdili.«
Sprva je bilo vse skupaj zelo težko, družina Nikolič je bila v šoku, češ kaj bomo zdaj jedli, a so se počasi navadili. Luka pravi: »Doma smo se lažje organizirali, trg je danes že kar dobro založen z brezglutenskimi živili, saj se z osnovno obliko celiakije bori že več kot odstotek svetovnega prebivalstva, pa še tiste z alergijo na gluten moramo prišteti, v restavracijah pa je težava večja. Nikoli ne moreš biti stoodstotno prepričan, da boš na krožnik res dobil jed brez glutena, čeprav ti natakar to zagotovi.«
Na trgu predraga rešitev
Da z nehotenim uživanjem glutena ne bi še poslabšal svojega zdravja, je po spletu začel iskati napravo, ki bi ga opozorila na ta alergen v živilih. »Ugotovil sem, da nekaj takega obstaja le v Ameriki, nikjer v Evropi je ne moreš najti, ampak zadeva je zelo draga. Za napravo je treba odšteti 250 evrov, kar še ne bi bilo tako hudo, če ne bi bilo treba zraven odšteti še po pet evrov za vsako kapsulo, ki zadostuje le za eno testiranje. Kdo si to lahko privošči?« razmišlja Luka.
Mladenič se je odločil, da bo vzel vajeti v svoje roke. »Ko smo imeli šolo v naravi na Debelem rtiču, so nas obiskali tudi predstavniki iz Ustvarjalnika. Že takrat sem jim predstavil osnovno zamisel za glukagen. Bili so navdušeni. Ko sem jo v nekaj mesecih še nadgradil, sem se znova oglasil pri njih. Dodelili so mi mentorja, Nejca Konjeviča, pa smo začeli,« razlaga Luka. »Tudi moj drugi mentor, Renee Vozelj, ki ima pivovarno Knap in je sodeloval v Štartaj, Slovenija!, mi je veliko pomagal in me povezal s strokovnjaki.«
Kmalu do prototipa
Mentor je Luki svetoval, naj se poveže tudi s strokovnjakom za dietetiko. Na njegovo prošnjo se je odzval dr. Aleksandar Gavrić, dietetik iz UKC Ljubljana. »Sestala sva se in povedal mi je precej pomembnih podrobnosti, ki so bile za nadaljnje razmišljanje o detektorju glutena v hrani zelo koristne,« pripoveduje Luka. »Poučil me je, da bodo naprave gotovo veseli tudi tisti, ki jih muči hipersenzibilnost na gluten, tisti, ki reagirajo na učinek placeba, lahko pa tudi vsi, ki prisegajo na zdrav način življenja. Če vse seštejemo, hitro pridemo do deset, 15 odstotkov ljudi, ki jim glutenska prehrana škoduje.«
Mladi Postojnčan je hitro ugotovil, da se s tem število potencialnih kupcev njegovega izuma bistveno poveča, kar ga je navdalo z novo zagnanostjo. Zdaj se pospešeno izobražuje še pri kemikih in prepričan je, da bo napravica kmalu zaživela v obliki prototipa. »Bila naj bi velika kot manjši telefon, da jo bo vsakdo lahko spravil v žep ali ženske v torbico, denimo. Zraven bi dodajali še biorazgradljive lističe in z njimi poskrbeli tudi za naravo. Ti bi bili premazani s snovjo, ki vsebuje protitelesa. Nanje bi se vezal gluten v hrani. Ko bo uporabnik listič vstavil v napravico, bo zasvetila in z vizualnim signalom uporabniku povedala, da je v živilu gluten. Na rezultate bo treba počakati le nekaj sekund. Tudi cena te naprave bo dostopna za potrošnika. Po naših izračunih ne bi smela biti dražja od 150 evrov, lističi pa tudi ne bi smeli predstavljati večjega stroška.«
Zveni zelo enostavno, a programiranje seveda zahteva višjo stopnjo strokovnega znanja, kot ga premore Luka. Zato se je že povezal z institucijami, ki bi mu lahko pri tem pomagale. »Pogovori so že stekli s podjetjem Dewesoft, ki sodeluje celo z Naso. Tamkajšnji strokovnjaki bi gotovo znali izdelati takšno naprav, kot je glukagen,« je prepričan Luka Nikolič.
Podjetniški duh se je v njem že popolnoma razcvetel in ves prosti čas namenja razmišljanju o projektu. Tudi okolica ga podpira. Na nedavnem Ustvarjalnikovem startup vikendu v Celju se je njegovi ideji priključilo še nekaj mladeničev, ki so mu pomagali pri programiranju, oblikovali pa so mu tudi logotip za projekt Glukagen, ki je v Celju prejel kar dve pomembni priznanji. Razglasili so ga za naj idejo po izboru udeležencev in za naj idejo po izboru komisije, Luka pa je že pritegnil zanimanje prvih investitorjev. Prvih nekaj ur po začetku zbiranja prednaročil mu jih je uspelo dobiti osem. To je ogromen dosežek, če upoštevamo dejstvo, da se je v Celju s svojimi idejami predstavilo kar sto najstnikov.
