Ne vem natančno, ali je bilo le naključje ali pa je bilo tako naročeno: pred začetkom ustanovnega kongresa nove stranke Aleša Primca je Nova24TV predvajala nekakšno izčrpno striptiz reklamo za modrček, »kakršnega do danes na svetu še ni bilo«. Garantirano premaguje gravitacijo pri še tako mogočnih ali povešenih mlečnih žlezah mladih in starih mamic za dolgotrajno obilno dojenje. Tako bi bilo vsaj pet otrok čvrstih in lepo rejenih za premagovanje morebitne – Bog ne dopusti! – lakote. In potem se začne resna stvar: ustanovni občni zbor razsvetljenske nove stranke, ki bo zagotovila raj na zemlji in nebesa ne bodo več potrebna…
Dolga miza, pregrnjena z belo rjuho, napoveduje silno resno stvar, saj za njo sedijo tri ključne osebe: en gospod, ki je večinoma tiho, v sredi voditeljica gospa Metka Zevnik in nepogrešljiva grosupeljska tovarišica Angelca Likovič, ki je očitno tam kot nekakšna komisarka in režiserka. Kakopak, ona najbolje ve, kako se tem stvarem streže, saj je nadaljnji potek popolna kopija ustanovitve lokalnega partijskega zborovanja izpred več desetletij. Vsi imajo vse napisano in disciplinirano eden po eden hodijo pred mikrofon prebirat tisto, kar je napisano na lističih. Tako je prav, saj če bi sedeli za mizo, bi bilo vse skupaj preveč podobno Leonardovi Zadnji večerji.
Dekoracija je asketska mešanica slogov različnih obdobij, kot bi hoteli dokazati neminljivost trajanja. Rumeni balončki, plastične sončnice in visoko v ozadju nekakšno filmsko platno, na katerem pa se ne vidi skoraj nič. Le občasno spoznaš našega papeža Frančiška in trojica za mizo si skoraj zlomi vrat, ko vrtijo glave… Slovenska in evropska zastava visita zmečkani v desnem kotu odra. Je pa na levi bistvena noviteta: na steno je prilepljena reprodukcija blaženega Janeza Pavla II. To je bil včasih prostor (če ni bilo boljšega!) za tovariša Tita, ki pa je bil vsaj v okvirju. Na prostoru, kjer se je včasih lesketala rdeča peterokraka, pa ga je tu zamenjal obešen križ z bridko martro.
Vse to je bilo postorjeno, kot je videti, z velikimi napori. Vendar pa namenjeno samo gluhonemim, saj se ni prav nič razumelo. So tudi z mikrofoni in zvočniki želeli simbolizirati čas, ki je za nami? Lahko bi imeli vsaj prevajalca za znakovni jezik. Morda pa je bil to glavni namen, češ, kaj vas briga, o čem smo se mi menili.
Potem pa nastopi slavnostno dejanje: volitve. Tu ni bilo črne skrinjice kot včasih. Samo bele. Prisotni nič ne tuhtajo, samo krogce delajo; saj smo se tako zmenili, kajne? Napetost raste. Vmesni čas pokrije zborček nedolžnih otročičev, ki do solz ganljivo zažingajo tisto, ki govori o tem, kako imajo na vsem širnem svetu samo eno mamico… Sam sem se vedno spraševal, ali je poet te ode mamicam mislil, da imajo vsi naši malčki kar po več očetov. No, kakor kdo, niso vse družine enake.
In že je vse prešteto. Iz aplavza je bilo razumeti, da se je vse steklo vsaj 101-odstotno. Iz parterja stopi na oder do zdaj nevideni. Ja, kako umno, prebrisano – glej, saj to ni nihče drug kot sam princ med princi, gospod Primc. Kakšno presenečenje, tega nihče ni pričakoval. Pa še eno naključje: kdo bi si mislil, da bo na mestu prve dame kar gospa Zevnikova. Za druge se ni slišalo. Aplavz je vse povedal, saj je bil vseskozi edino razumljiv. Prvak stopi pred tribunal in bere manifest. Ni se dalo kaj veliko razumeti. V glavnem, tekla bosta mleko in med. Zaradi visokih plač bodo visoke pokojnine. Od kod bo vzel, ni povedal. Sicer je govoril nekaj o milodarih… Tudi od neplačanih abortusov bo veliko ostalo za vzdrževanje otrok (ničesar ni povedal o prihodnjem porastu mater samohranilk). Poudari, da kdor veliko dela, veliko greši. Tako je sklepati, da bo v prihodnje bolje nič delati, saj nam bo bog pomagal. Da, res, bog ali Bog se nas usmili.
Za konec je iz vseh nastopajočih grl zadonela Oda radosti. Kaj bi z Zdravljico? Sladek, skoraj osladen posmeh se je polaščal še nas gledalcev. Ko je novi Glavni začel pozdravljati z dvignjeno desnico, podobno kot za starorimski ave!, je bilo očitno videti novelo. Na roki so stegnjeni samo štirje prsti, palec je tesno prižet ob notranjost dlani. Najbistrejši vedo, da se na tak način po skrčenju še preostalih prstov pokaže – figo…
Mitinga z volilnim golažem pa potem niso pokazali.
Jože Centa, Ljubljana
