Seveda za avto ni dovolj, da je samo lep. Zelo pomembno pri oblikovanju je tudi, da narediš dizajn, ki mogoče celo ne ugaja vsem, a je napreden.
Toda avtomobile vendarle kupujemo z očmi.To je res, zaenkrat jih še, a to še ne pomeni, da jih bomo tako kupovali tudi v prihodnosti. Prepričan sem, da bo vse bolj pomembna postala oblika notranjosti ter povezanost avtomobila z okolico. Kot oblikovalec zunanjosti pa seveda upam, da bomo avte še naprej kupovali tudi zaradi njihove zunanje oblike.
Tudi za vaše mercedese velja, da so veliko bolj všečni, kot so bili pred vašim prihodom. Je to za vas največja pohvala, kar jih lahko dobite?Največja pohvala je, da je dizajn všeč širšemu krogu ljudi in se tudi zaradi oblike odločajo za nakup. To potrjuje tudi dejstvo, da smo lani postali številka ena med premijskimi znamkami.
Je v tako velikem podjetju, kot je vaše, mogoče, da bi z obliko »brcnili v temo«, ali imate kljub temu, da ste šef, nad sabo še druge, ki morajo vaši kreaciji prižgati zeleno luč?V oblikovalskem oddelku imam enega šefa, in sicer Gordena Wagenerja, ki je odgovoren za celoten dizajn. Z njim sva tesno povezana, delava z roko v roki. Ko sva usklajena, dizajn predstaviva upravnemu odboru, ki se sestane na temo dizajna dvakrat na mesec. Zadnji, ki da zeleno luč, pa je seveda predsednik uprave Dieter Zetsche. Do zdaj so nam projekti kar uspevali, to pa se odraža tudi na trgu.
Oblikovalci na neki način ustvarjate prihodnost. Potrebujete tudi nekaj intuicije in vedeževalskih sposobnosti?Zelo pomembno je, da ne živimo kot na samotnem otoku, da čutimo družbene spremembe in smernice, da vemo, kam se svet vrti. Moramo se pravočasno in ustrezno odzivati ter definirati, kar kupec nato vidi kot prihodnost. Konec 60. let so na primer znanstvenofantastični filmi, kot je Odiseja 2010, definirali videz vesoljskih ladij. Od takrat praktično vsak zemljan meni, da je logično, da je vesoljska ladja taka, kot so nam jo predstavili pred desetletji. Zato je res, da kot oblikovalec avtomobilov na neki način definiram prihodnost.
Koliko pa vas zavira tradicija podjetja, vse verjetno ni dovoljeno?Med številnimi modeli, imamo jih skorajda že 40, so tudi takšni, ki so tradicionalni, na primer razreda S ali E, od njiju nihče ne pričakuje oblikovne revolucije. Po drugi strani pa imamo popolnoma nove modele, ki niso imeli predhodnika, kot je na primer CLA, in to naš poklic dela še posebno zanimiv. Gre za avtomobile, pri oblikovanju katerih imamo več svobode in to seveda izkoristimo.
Slovenci se z avtomobilom radi identificiramo in ga razkazujemo. Smo v tem kaj drugačni od drugih?Mislim, da se to malo spreminja. Seveda se z avtom rad pohvališ in ga pokažeš znancem. Toda prihajajo novi rodovi, ki na avtomobil gledajo drugače, ga samo uporabljajo in ga na primer nimajo v lasti. Gre za trend, ki postaja širom po svetu vse bolj priljubljen.
Kakšen pa je vaš odnos do avtomobila? Kateri je vaš sanjski?Ljudje različno dojemamo svoj sanjski avto, sploh v različnih življenjskih obdobjih. Mladostnikov sanjski avto bo gotovo drugačen kot pri odrasli osebi. Meni so všeč karavani, če so še športni, toliko bolje. Si pa za konec tedna, ko se z ženo odpraviva na izlet, želim tudi kakšen avto, ki je popolnoma nepraktičen.
Na risbi praviloma vsi avtomobili delujejo veliko bolj športno in všečno, kot pozneje, ko zapeljejo na cesto.Med konceptnimi in serijskimi avtomobili so velike razlike. Vedno pravim, da je konceptni avto razmeroma preprosto narediti, serijskega, ki bi bil videti kot konceptni, pa veliko težje. Pri Mercedesu nam to sicer kar dobro uspeva, saj se mi zdi, da so naši serijski avtomobili videti super, mogoče je to za to našo znamko celo nekoliko nepričakovano.
Vašega dela si ne znamo najbolje zamišljati. Verjetno je zmotno mišljenje, da ste samo v pisarni in rišete?V pisarno praviloma pridem šele zvečer po 18. uri, da preverim elektronsko pošto, sicer pa sem ves čas na nogah, v družbi inženirjev in oblikovalcev. Večino časa zapolnijo srečanja, na katerih definiramo serijske avtomobile. Za vse, kar si oblikovalec zamisli, se je treba boriti. Inženirji praviloma vedno rečejo, da tega do zdaj še niso delali, zato je treba vse odgovorne prepričati, da je to vendarle prava pot.
Nekoč ste dejali, da delate ves čas, ko ste v avtu, ko se prhate… Sploh kdaj izklopite delo?Mogoče je to slabo, toda dela nikoli ne izklopim. Tudi v prostem času mislim na določene stvari, ki so povezane s službo. Tega ne vidim kot obremenitev. Tudi če sem kje dva ali tri tedne na dopustu, se še ni zgodilo, da bi pozabil na projekt, pri katerem trenutno delam.
Mercedesi so na prodaj po vsem svetu. Se oblikovno glede na trg kaj razlikujejo?Menim, da obstaja neki globalni okus. Vemo, kdo so naši potencialni kupci, kdo si naše avte sploh lahko privošči. Ne delamo dizajna na primer samo za Kitajce. Mogoče ga malce priredimo, izpostavimo kakšno barvo ali material, toda načeloma avtomobilov ne prirejamo lokalnim okusom. Želja po mercedesu pa je seveda želja imeti nemški dizajn.
Kako prepoznati okus potencialnega kupca? Ko ste bili v ZDA v okviru projekta Moonraker za znamko Volkswagen, ste dobesedno živeli z Američani, raziskovali njihove potrebe in trg na splošno. Je bil projekt uspešen?Pri tem projektu sem sodeloval le določen čas. To je bilo leta 2005 in če pogledamo, kje je Volkswagen z obliko svojih avtomobilov danes, bi verjetno dejal, da projekt ni bil uspešen. Bila pa je zanimiva izkušnja.
Se še kdaj spomnite, da ste trikrat padli na sprejemnih izpitih na ljubljanski fakulteti za oblikovanje? Verjetno še dobro, vprašanje, kakšna bi bila sicer vaša kariera.Zagotovo bi se moja kariera obrnila v drugo smer in bi bili Mercedesovi avtomobili danes videti precej drugačni. Tedaj sem bil le eden izmed mnogih, ki so poskušali narediti sprejemne izpite. To je epizoda iz mojega življenja, ki pa sem jo že pozabil.
Še hranite tiste prve risbe? Verjetno bi se ob današnjem znanju ob njih pošteno nasmejali?Seveda jih hranim. Risati sem začel okoli 15. leta, sprva predvsem motorje in kolesa, pri 18. pa sem začel risati še avtomobile. Skice so seveda amaterske, a imajo nekaj, kar je pogoj, če se hočeš ukvarjati z avtomobilskim oblikovanjem, razmerja so v redu. Osnova našega dela je, da znaš zadeti razmerja, da se iz risbe vidi, ali gre na primer za manjši ali večji kupe.
Kaj pa tisto risbo, ki vam je prinesla zmago na natečaju Auto Zeitunga na temo naslednika mercedesa SL, ko ste dobili tudi denarno nagrado 5000 mark?Dobro poznam odgovornega urednika Auto Zeitunga, s katerim sva se ob priložnosti zapletla v pogovor o tistem natečaju. Izkušnja je bila zanimiva. Je pa seveda nekaj neverjetnega, da imam toliko let pozneje možnost, da sam vplivam na to, kako bo videti novi SL. Ne samo na skici – avto bo čez nekaj let na ogled tudi na salonih.
Vaša zgodba je filmska, iz mladeniča, ki je rad risal, ste postali šef zunanjega oblikovanja pri mogočnem Mercedesu. Sreča, talent ali kombinacija obojega?Zagotovo kombinacija vsega. Bil sem vztrajen in ob začetnih neuspehih nisem obupal, kar je bilo ključno. Ko pa sem enkrat postal član te številčno zelo omejene družbe oblikovalcev, sem dobil priložnost, da se s svojim delom dokažem. Če nato delaš korake v pravo smer, ko tvoji koncepti postanejo resničnost in so prikazani na salonih, ti je napredovanje zagotovljeno.
Kako konkurenčen je vaš posel, se lahko hitro zgodi, da ste degradirani?To je tvegan posel. Če trikrat pokažeš napačen avto, se pravi takšnega, ki upravnemu odboru ni všeč, te hitro zamenjajo. To se v avtomobilski industriji dogaja ves čas. Tudi pri neposrednem konkurentu (BMW, op. p.) so ravnokar zamenjali šefa dizajna.
Logično vprašanje se zdi, kako lahko sploh še napredujete? Se še spogledujete z željo, da bi nekoč oblikovali tudi letala?Letala občudujem, a se ne čutim sposobnega, da bi jih oblikoval, saj za to ne premorem znanja. Pri avtomobilih poznam vsako podrobnost, pri letalih žal ne. Nova generacija potniških letal se oblikuje deset let, pri obliki letal pa je veliko manj možnosti za ustvarjalnost kot pri avtomobilih, kjer predstavimo od pet do sedem avtov na leto.
Bolj za šalo kot zares: veliko ljudi v avtih seksa, ste kdaj razmišljali o tem med dizajniranjem, da bi bili zadnji sedeži bolj primerni za to početje?Raziskovalni avto F 015, ki smo ga pred dvema letoma pokazali na salonu v Las Vegasu, je neke vrste luksuzni bivalni prostor na kolesih, vozi avtonomno, njegove šipe pa je moč zamegliti, da se ne vidi v notranjost. V njem je mogoče početi, kar si človek zaželi. Tudi seksati.
Za avtomobilski posel pravimo, da je domena moških. Imate v oblikovalskim moštvu ob sebi kakšno žensko?V moji oblikovalski skupini nas je 110, približno petina je žensk. Precej več jih je v nekaterih drugih oddelkih, na primer v oddelku, kjer izbirajo barve in materiale – tam je 80 odstotkov žensk. Če pa bi gledal vse oddelke, ki so povezani z oblikovanjem, smo kar enakomerno porazdeljeni.
Je naključje, da ženska pri kateri od znamk ni šefica zunanjega oblikovanja, ali je za to kakšen razlog?Mislim, da jih ta posel ne zanima toliko kot pač zunanje oblikovanje privlači moške. Zakaj? Na to bi morala odgovoriti kakšna ženska.
