Štiriindvajsetega decembra 2016 je bil v sobotni prilogi Dnevnika Objektiv objavljen moj članek z naslovom Mrtvi rokavi pravne države, v katerem opisujem nenavadno odločitev enega od centrov za socialno delo, s katero sestrama (študentki in dijakinji) v letu 2015 ni priznal pravice do državne štipendije. Kot je v naši »pravni« državi že običajno, odgovora na pritožbo še vedno ni in ga najbrž še dolgo ne bo. Njuna mama Sergeja vam je dne 27. 12. 2016 s priporočeno pošto poslala prijazno pismo, v kateri vas prosi samo za informacijo, kdaj lahko pričakuje rešitev pritožbe, obenem pa vas kot državljanka in davkoplačevalka opozarja na hitrejše reševanje pritožb državljanov. Po treh mesecih Sergeja od vas ni sprejela še nobenega odgovora.

Znan slovenski ustavni pravnik dr. Andraž Teršek je v reviji Pravna praksa, št. 9 z dne 9. 3. 2017, v odprtem pismu ministrici dr. Kopač-Mrakovi zapisal: »Nedopustno je, da postopki pred upravnimi organi, centri za socialno delo in ministrstvom, kadar pride do pritožb zoper odločitve organa prve stopnje, trajajo tako nerazumno in neživljenjsko dolgo – in s tem postanejo ne le neučinkoviti, ampak odvečni, pravice in interesi pravnih subjektov pa se zato izvotlijo.« V Objektivu 4. marca 2017 je dr. Teršek v še enem odprtem pismu (naslov: Ali res vedo, da morajo delati v korist in dobrobit ljudi) to isto ministrico vprašal, »ali kadrovska politika vlade vašemu ministrstvu sploh omogoča, da bi zagotovilo dovolj kadrov za učinkovito in kakovostno opravljanje nalog! Česa glede tega morda ne vemo, pa bi morali vedeti, ker gre za informacije javnega značaja?«

Ampak ministrica ne odgovarja. Ne dr. Teršku in ne navadni državljanki Sergeji. Odgovarjati državljanom pa ni le stvar nabiranja političnih točk ali trosenje mnogih izmuzljivih odgovorov, začinjenih s politično latovščino. Ne, gre preprosto za temeljno spoštovanje državljanov, ki so vas izvolili zato, da odločate o njihovih dolžnostih in pravicah, zato si zaslužijo vsaj kratek in korekten odgovor. Gotovo vaš kabinet ni tako kadrovsko in intelektualno šibek, da kaj takega ne bi zmogel. Bo Sergeja morala, tako kot brezpravni angleški delavec Daniel Blake v istoimenskem filmu, s črnim sprejem z velikimi črkami na fasado vašega ministrstva napisati: DOLOČITE MI ŽE ENKRAT DATUM REŠITVE MOJE PRITOŽBE!!! Žal je Daniel Blake umrl, še preden je dočakal rešitev pritožbe. Še največ razumevanja zanj so pokazali policisti, ki so ga v hitrem in korektnem postopku kaznovali zaradi vandalizma zgolj z opominom.

A propos: priporočam ogled tega filma mnogim vašim uradnikom, ne bo pa napak, če ga enkrat zavrtite tudi za vse ministre po seji vlade. Upravičeno domnevam, da boste potem vsi skupaj nastavljali državljanom precej manj neživljenjskih birokratskih ovir in od svojih podrejenih zahtevali hitrejše in pametnejše reševanje primerov, povezanih s človeškimi usodami. Za večerno branje pa priporočam tisti del Andrićevega Mosta na Drini, v katerem opiše Salka Heda, starešino trških biričev, ki »je bil tista prava, posvečena oblast, ki nič kaj ne vidi in ne sliši tistega, s katerim govori, ampak se ukvarja z njim le toliko, kolikor je potrebno, da mu določi mesto, ki mu gre po veljavnih predpisih. Tačas je slep in gluh, ko pa konča, postane tudi mutast.«

S spoštovanjem!

JAKOB DEMŠAR, Lesce