Marca 2017 sta ministrstvo za obrambo (MORS) in generalštab SV (GŠSV) poročala predsedniku države o stanju obrambnega resorja. Poročilo in negativna ocena bojne uporabnosti Slovenske vojske temeljita na strateškem pregledu obrambnega resorja, ki ga je MORS opravil leta 2016 (SPOR). Retorično vprašanje je, kako je opravljen strateški pregled sistema, ki nima ali ne izvaja sprejetih strategij?
SPOR, razen povzetkov, objavljenih na spletni strani MORS, ni javno dostopen niti zainteresirani strokovni javnosti. V povzetku na spletni strani MORS so navedene splošne in znane ugotovitve o stanju obrambnega sistema, ki bi jih z majhnimi odkloni lahko napisali v večini držav zavezništva. MORS razlaga, da sta strateški pregled in ocena izdelana na podlagi v zavezništvu sprejete metodologije. Če sodimo po ugotovitvah, univerzalna metodologija ne daje pravih izsledkov. Ocena varnostne ogroženosti je posplošena, kakor da se ne pojavljajo neusklajenosti v EU in Natu, kakor da se ne veča nevarnost spopada z Rusijo, kakor da ne grozi poplava beguncev in kakor da se ne pojavljajo nastavki novih kriznih žarišč. Izogiba se ugotavljanju vzrokov za nezadostno in neustrezno usposobljenost dela vodilnih v obrambnem sistemu, kar je deloma povezano s strokovnimi, vendar za Slovenijo omejeno uporabnimi znanji, ki jih nudi obrambni izobraževalni sistem ZDA.
Očitno se ne želi ugotoviti pomanjkljivosti izobraževanja kadrov za ustvarjanje organizacijske kulture vodenja obrambe v vojnah četrte generacije. Še naprej se vztraja pri vzdrževanju fakultete za obramboslovje, katere diplomanti so in zasedajo visoke položaje v obrambi, niso pa poznali tega, kar je prepoznavno v popolni diskontinuiteti razvoja in vodenja obrambnega sistema. Stanje v obrambi se upravičeno pripisuje zmanjševanju financiranja. Stanje vojaške obrambe, tudi nezadostno financiranje, je v veliki meri posledica nestrokovnega načrtovanje razvoja vojske v času »debelih krav« in zavestnega neuresničevanja sprejetih dokumentov nacionalne varnosti. Na področju logistike se SPOR ne opredeli do namena MORS, da odproda oklepnike BVP 80 in tanke S-55, ki skupaj s kolesnimi oklepniki predstavljajo edino spoštovanja vredno bojno premično zmogljivost SV, dokler se ne kupi modernejša oprema.
Za glavni cilj SPOR navaja razvoj dveh srednjih bataljonskih skupin do leta 2023 in sočasno ugotavlja, da se bo zamujalo do 10 let. Ali se domneva, da bosta dva okrepljena bataljona obranila Slovenijo? V SPOR zamolčijo, da zavezniki od Slovenije ne zahtevajo ustanovitve bataljonskih skupin, temveč pričakujejo, da bo SV sodelovala v oblikovanju teh zmogljivosti v okvirju multinacionalnih bojnih formacij in se temu ustrezno organizirala v skladu s svojimi potrebami in zmožnostmi. SPOR ni zaznal, ali koncept multinacionalnih bojnih skupin izpolnjuje zahteve po enotnosti, občutku pripadnosti in motiviranosti vojaških enot v prihodnjih vojnih spopadih.
Nejasno so opredeljeni značaj in cilji bistvenih parametrov nacionalne varnosti, potrebni za oblikovanje strategije razvoja obrambnega resorja. Izsledki SPOR ne dajejo nedvoumnih, strokovnih napotkov za izobraževanje vodilnih izvršilnih kadrov, strukturo in vodenje obrambe, oblikovanje dokumentov nacionalne varnosti, načrtovanje razvoja in kompetenčne kriterije za kadre na vodilnih položajih v obrambnem sistemu.
Snovalci SPOR so očitno nekritično prepisovali ambicije Nata in se odločili za tesnejše sodelovanje in podporo zavezništvu v Sredozemlju, jugovzhodni Evropi, severni Afriki in podsaharski Afriki. Na stanje obrambnega resorja nedvomno vpliva želja po prevzemanju megalomanskih obveznosti, kar kaže na nezadostno usposobljenost delavcev o obrambnem resorju, predvsem tistih, ki pripravljajo gradiva za politično odločanje. SPOR ne ugotavlja, da so v SV zaposleni častniki, ki so izvrševali vse stopnje, od osnovne dolžnosti do poveljnika brigade in služenja v vojaški diplomaciji, na čelu vojske pa je general z nezadostnimi referencami.
Torej, SPOR ponavlja in našteva znana dejstva iz splošnih dokumentov zavezništva in lastnih dokumentov nacionalne varnosti. Zelo malo je konkretnih ugotovitev in napotil. Popolnima je zanemarjen sistem usposabljanja za obrambo, predvsem načrtno izobraževanje in usposabljanje najvišjih vojaških voditeljev. Nezadostno natančno sta ugotovljena stanje obveščevalnega sistema in odpornost države proti informacijskemu bojevanju. Ne omenja se vloga vojaške diplomacije. Posledično je pomanjkljiva ocena varnostnih groženj in tveganj.
Nestabilnost EU, cilji Nata, ki presegajo interes Evrope, notranje potrebe ruskega režima, migracije in nespoštovanje mednarodnega pravnega reda spreminjajo karakter in povečujejo verjetnost konvencionalnih vojaških spopadov četrte generacije na obrobju Evrope. Slovenija mora posodobiti koncept lastne varnosti ter strukturirati obseg in vrsto nalog v zavezništvu.
Pozitivno v SPOR je nesporno in obvezujoče zavzemanje za razvoj nacionalnih obrambnih zmogljivosti v okvirju ciljev EU in Nato. Manjkajo obvezujoče in določene opredelitve razvoja zmogljivosti za obrambo države do aktiviranja zavezništva.
Večji finančni priliv ne bo samodejno rešil obrambne sposobnosti vojske in države. Politična odločitev o majhni, učinkoviti in sodobni vojski ni bila uresničena in se danes kaže kot neustrezna za obrambo države. Slovenija potrebuje vojsko, ki bo sposobna varovati državo, kar je SPOR opredelil kot potrebo po iskanju ustreznih rešitev za teritorialno organiziranost SV, ni pa ponudil rešitev dilem v zvezi z obrambnim izobraževanjem, strateško rezervo, vojaško obveznostjo in obrambnim usposabljanjem državljanov. SPOR ne daje kvalificiranih podlag za politično odločanje o obsegu in strukturi, opremi, popolnitvi, izobraževanju, usposabljanju, profesionalizaciji in financiranju obrambe.
Vrhovni poveljnik je gol, strategi se igrajo v peskovniku, načelnik generalštaba pa ne želi govoriti o lastni objektivni odgovornosti za stanje Slovenske vojske.
IVAN H. KUKEC, pk. SV v pokoju, Društvo SRP
Četrta generacija vojne že poteka. Ni več meje med mirom in vojno. Vojna ni več nadaljevanje mirnodobne politike, temveč je njena sestavina.
