Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), ki izdaja tudi odločbe za sanitarno sečnjo lesa, ki ga je napadel lubadar, bo imel po novem precej večje pristojnosti. Če lastnik ne bo spoštoval odločbe ZGS, bo lahko ta v njegov gozd poslal izvajalce, ki bodo napadeno ali poškodovano drevje posekali in ga prodali enemu od centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa (to je pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti na področju gozdarstva oziroma lesarstva), ki jih bo ZGS izbral prek javnega razpisa in z njimi sklenil dveletne pogodbe. Ko bo zavod plačal stroške poseka, spravila, prevoza, skladiščenja in prodaje lesa ter stroške preventivnih varstvenih del, bo preostanek denarja (če ga bo kaj) nakazal nevestnemu lastniku gozda. Takšno rešitev prinaša uredba o centrih za zbiranje oziroma predelavo lesa, ki jo je na predlog ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano včeraj sprejela vlada, njen namen pa je pospešiti spravilo lesa, ki so ga napadli podlubniki.
Državi zamerijo, ker je lubadarja spustila iz svojih gozdov
Lani so zaradi podlubnikov v slovenskih gozdovih posekali skoraj dva milijona kubičnih metrov lesa, leto prej celo več kot dva milijona, kar so rekordne količine. Če lastnik ni spoštoval odločbe o sanitarnem poseku, so gozdarji v njegov gozd sicer lahko poslali izvajalce, ki so napadeno drevje posekali in olupili, niso ga pa smeli prodati. Poslej bo mogoče tudi to, bodo pa morali centri za zbiranje lesa, s katerimi bo ZGS sklenil pogodbe, les, posekan v postopkih izvršbe, odkupiti vsaj po minimalni ceni, ki jo je v uredbi določila vlada. Na zavodu so nam povedali, da naj bi bili takšni centri razporejeni po vsej Sloveniji, koliko jih bo, še ne vedo.
Veronika Valentar, generalna sekretarka Zveze lastnikov gozdov Slovenije, pravi, da pravočasno izvedeno sanitarno sečnjo podpirajo, jih je pa strah, kako jo bo država izpeljala. »Doslej nam ni znal nihče povedati, kako bodo organizirani ti lesni centri. Imeti bi morali vsaj minimalne lupilne linije, kar pa je drag postopek. Vendar nikjer ne piše, kdo bo to imel in kdo plačal. Mislim, da se ta uredba letos še ne bo izvajala,« ocenjuje Valentarjeva. Kritična je tudi do države, ki je bila s prepoznim odstranjevanjem napadenega drevja iz svojih gozdov lani slab zgled zasebnim lastnikom. »Malce zamerimo državi, ker je lubadarja spustila iz svojih gozdov, da se je razširil tudi v zasebne, čeprav tega ni hotel nihče priznati,« poudarja Veronika Valentar in dodaja, da zasebne lastnike gozdov moti tudi to, da imamo v gozdarstvu zdaj dva izvršilna organa. Eden je gozdarska inšpekcija, drugi pa zavod za gozdove, ki je hkrati svetovalna ustanova. »To se nam ne zdi primerno. Ko so izredne razmere, bi morali okrepiti inšpekcijo in ji prepustiti izvršbe,« meni Valentarjeva.
Lubadar se že zavrtava v drevje
Podpredsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Jože Jeromel, ki je tudi sam gozdni posestnik, je prepričan, da lesni centri niso prava rešitev za učinkovito spopadanje s podlubniki. »Napadeni les je treba po čim krajši poti spraviti v predelavo, ne pa v neke zbirne centre. Ga bodo tam lupili in dodatno gojili lubadarja? In kaj bomo s temi centri čez dve leti, ko lubadarja ne bo več v takšnem obsegu; bomo imeli nove spomenike politikom?« se sprašuje Jeromel, ki se mu zdi veliko bolj modro, če bi se zdaj, ko je idealen čas za to, s preventivnimi ukrepi lotili zatiranja lubadarja prve generacije. Po njegovem je treba nastaviti večje število pasti, sežigati in mleti sečne ostanke, nastavljati lovna drevesa, napadeni material škropiti s škropivom, ki okolju ni škodljivo…
Jeromel si tudi ne predstavlja, kje bo zavod za gozdove dobil izvajalce za sečnjo po izvršbi. »V najhujšem napadu lubadarja na trgu ni dovolj izvajalcev. Ne vem, kje jih bo vzel zavod. Verjetno računa na te, ki so zdaj na trgu, toda če jih bo potegnil v izvršbe, nismo ničesar naredili. Dodatne izvajalce bi bilo treba usposobiti, toda v tem času bo naval lubadarja že mimo,« meni Jeromel. »Morda smo vsi skupaj naredili premalo, da bi ga ustavili. Lubadar se že zavrtava, prve odločbe o sanitarni sečnji že prihajajo, kako obsežen bo letos napad, pa bo jasno konec maja ali v začetku junija. Če bo zelo toplo, še prej,« napoveduje Jože Jeromel.
