Postopek prodaje Adrie Mobila francoskemu Triganu je tik pred koncem, nam je zatrdilo več virov. Bolj ali manj so usklajene vse podrobnosti, za zaključek kupčije pa bo treba izpolniti več odložnih pogojev, med drugim pridobiti dovoljenje varuhov konkurence. Posel naj bi bil končan septembra.
Kupnina še ni natančno znana, je pa določena formula, po kateri se bo oblikovala. Natančen izkupiček lastnikov bo odvisen od revidiranih rezultatov številnih družb Skupine ACH, v katero se uvršča Adria Mobil, v svetu cenjeni evropski proizvajalec vozil za prosti čas. Trigano namreč ne bo prevzel le Adrie Mobila, temveč tudi družbo Protej, lastnico ACH. Cena, ki se neuradno omenja, je okoli 200 milijonov evrov. Ta vrednost približno sovpada s torkovo ponudbo malim delničarjem Proteja, ki jih nameravajo iztisniti iz lastništva, v višini 83 evrov za delnico. V tem primeru bi bil celoten ACH vreden 215 milijonov evrov.
Prevzem in delitev premoženja
Ker Francoze zanima le nakup Adrie Mobila, naj bi po prevzemu Proteja, predvidoma še isti dan, ko bo podpisana kupoprodajna pogodba, sledila delitev premoženja. Povedano drugače, ko bo lastnik Proteja postal Trigano, naj bi avtomobilska divizija ACH, ki jo sestavljajo Autocommerce, AC Mobil, Avto Triglav ter tri družbe v Srbiji, BiH in na Hrvaškem, prešla na novo družbo. Kdo vse bo njen lastnik, ni znano, Finance pa so pred časom poročale, da naj bi bili to ljudje okoli Rasta Oderlapa, zdajšnjega generalnega direktorja ACH. Na ta položaj je prišel leta 2014, sočasno pa je obdržal tudi položaj direktorja Autocommercea. Hotelska divizija, ki vključuje štiri hotele v prestolnici, in sicer Grand hotel Union (Executive in Business), hotel Lev in Central hotel, pa naj bi pripadla taboru nekdanjega dolgoletnega prvega moža ACH Hermana Rigelnika, z 11,57-odstotnim lastniškim deležem drugega največjega družbenika Proteja. Njegova največja lastnica je dolgoletna generalna direktorica Adrie Mobila Sonja Gole.
Po dostopnih podatkih naj bi po francoskem prevzemu Sonja Gole še naprej vodila Adrio Mobil, enega največjih slovenskih izvoznikov, ki je leta 2015 dosegel 303 milijone evrov prihodkov od prodaje in 15,5 milijona evrov čistega dobička. Kako je poslovala družba lani, še ni znano, po neuradnih podatkih pa naj bi dosegla okoli 350 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Eden ključnih razlogov za to, da so se lastniki odločili prodati Protej in s tem celotno Skupino ACH, ne pa le Adrio Mobil, je, da bodo v tem primeru sredstva od kupnine na svoje transakcijske račune prejeli že letos, torej takoj po končam poslu, smo izvedeli neuradno. Če bi prodali le Adrio Mobil, bi bila pot do denarja bistveno daljša. Kupnino bi najprej prejel ACH, dividende Proteju pa bi lahko izplačal šele v začetku prihodnjega leta oziroma po zaključku letošnjih bilanc. Ko bi Protej dobil sredstva na svoj račun, bi moral za izplačilo dividend prav tako počakati do konca poslovnega leta, kar pomeni, da bi njegovi lastniki na denar na svojih računih lahko računali najprej v začetku leta 2018.
Lastniki so se spravili v zadnjem hipu
Še nedavno je kazalo, da zgodba o ACH ne bo imela tako srečnega konca, kot se obeta zdaj. Septembra lani je namreč Goletova načrtovala prodajo Adrie Mobila švedski družbi Kobe. Ta na skandinavskih trgih trži počitniška vozila novomeške družbe. Toda ekipa 11 lastnikov Proteja, vključno z Rigelnikom, je izkoristila predkupno pravico in odkupila četrtino Proteja. V naslednji fazi so predstavniki ACH Goletovo obvestili, da preučujejo morebitno prodajo Adrie Mobila. Goletova se je odzvala prek spletnih strani Ljubljanske borze in opozorila, da prodajni postopek na način, kot je predviden, ni primeren, saj ogroža realizacijo zastavljenih strateških ciljev ter s tem interese družbe in njenih deležnikov. A nato so se ključni lastniki, ki so leta 2005 skupaj izvedli menedžerski prevzem ACH, očitno spravili.
Prodajnega postopka Adrie Mobila Rasto Oderlap ni želel komentirati.
