Televizijske serije, kot so Most, Umor, Pravi detektiv in druge, so po mnenju režiserja Aleksandra Popovskega odprle nove vidike pripovedovanja zgodb. Pisanje scenarijev za televizijo je postalo bližje pisanju romanov, najboljši scenaristi pa so se iz Hollywooda preselili v televizijske hiše. »V takšnih serijah čas teče drugače, razvoj likov je drugačen in to občinstvu očitno ustreza,« pravi Popovski. Ta je z idejo o gledališki nadaljevanki skušal prepričati gledališča v Beogradu, Zagrebu in Avstriji, a so se povsod bali produkcijske zahtevnosti tovrstne nadaljevanke.
Šele Mestno gledališče ljubljansko je, tako Popovski, zapičilo zastavo na Luno. Vranja vrata so prva tovrstna predstava v štirih nadaljevanjih, ki pa jo bo mogoče gledati na različne načine. Prva, abonmajska publika bo gledala po en del vsak zaporedni četrtek, možni bodo tudi paketi dvakrat po dve predstavi hkrati, direktorica gledališča Barbara Hieng Samobor pa za jesenske in zimske mesece napoveduje tudi možnost verižnega gledanja, torej da bo, tako kot se za serijo spodobi, vse dele mogoče pogledati v enem dnevu.
Čudovita panika pisanja kriminalke
Scenarij za kriminalko, ki je sicer redek gledališki žanr, je napisal Nejc Gazvoda, ki pravi, da je vesel, da gledališke serije ne režira sam, saj je Popovski v predstavo prinesel veliko svojih, novih elementov, po drugi strani pa ga to veseli tudi zaradi »čudovite panike«, ki ga je zajela ob pisanju scenarija. »Gledališče je lahko do žanra kriminalke zelo sebično, hitro dobimo viktorijanski triler, v katerem se štiri osebe pogovarjajo v eni sobi, na koncu pa se izkaže, da je bil morilec butler. Sam pri pisanju nisem upošteval gledaliških pravil, tako da gre za zmes filmsko-gledališko-televizijskega.« Kot dodaja dramaturginja Eva Mahkovic, imajo novejši žanri povsem svoja pravila, največ pa so se ukvarjali s tem, koliko, kdaj in kaj razkrivati.
Popovski izpostavlja predvsem problem orodij, ki jih televizija ima, gledališče pa ne: »Morali smo si izmisliti načine za preskakovanje časa, kako na odru narediti to, kar na televiziji naredijo z napisom 'pred enim letom' ali pa z uporabo drugačnega filtra. V zadovoljstvo mi je bilo odkrivati te nove načine, hkrati pa sem vesel, da ima naša predstava tako začetno kot odjavno špico in tudi uvodni pregled (previously), kaj se je zgodilo v prejšnjem delu.«
Kljub zgledovanju po tuji, predvsem skandinavski in anglosaksonski televizijski produkciji direktorica gledališča poudarja, da gre za avtohton slovenski izdelek, ki se v nekaterih delih zgleduje po Dogodku v mestu Gogi. Premiera za abonmajsko občinstvo bo nocoj, slavnostno premiero prvih dveh delov za izven pa napovedujejo 11. maja.
