Nekdanji prvi mož Primorja Dušan Črnigoj je bil včeraj vnovič obsojen na zaporno kazen. Ajdovski okrajni sodnik Patricij Bratuž mu je dosodil dve leti in štiri mesece zapora ter 35.000 evrov denarne kazni, ker je preslepil Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje oziroma državo.
Z neresničnimi podatki je v letih 2010 in 2011 dosegel, da je država Primorju izplačala skoraj 1,8 milijona evrov nadomestil za čakanje na delo doma ter povračil stroškov za izobraževanje delavcev. Ti pa v večini primerov sploh niso čakali na delo doma, ampak delali kot običajno, v izobraževanja pa so bili vključeni precej manj časa, kot so to v Primorju poskušali prikazati v poročilih, ki so jih pošiljali zavodu. Enako zaporno kazen kot Črnigoj in 15.000 evrov denarne kazni si je prislužil tudi tedanji vodja splošne kadrovske službe Ožbej Marc. Ta je po pooblastilu Črnigoja podpisoval vse zahtevke za državno pomoč in tudi vodil celoten projekt.
Sleparila za Primorje in ne zase
»Kaznivo dejanje sta storila iz koristoljubja za Primorje in ne zase,« je poudaril sodnik, ki je pri izreku kazni v celoti sledil tožilkinemu predlogu. Pojasnil je, da sta obtožena poskrbela, da se je za vse 603 delavce, ki so bili vključeni v program čakanja na delo, zagotavljala lažna dokumentacija. Že v sam program so v Primorju po mnenju sodnika vstopili z lažno izjavo, da zaradi krize ne morejo zagotavljati dela polovici zaposlenih. Sodnik meni, da to ni bilo res in da sta Črnigoj in Marc poskrbela, da se je vsa dokumentacija, ki so jo pošiljali na zavod, skladala z zahtevami in pogoji za državno pomoč. Med zaslišanjem prič pa se je izkazalo, da jih večina niti ni dojemala, da so na čakanju na delo, temveč so menili, da imajo ob običajnem delu še dodatna izobraževanja. Pri voznikih tovornjakov so denimo ugotovili, da so bili, sodeč po seznamih prisotnosti, dvanajst dni zapored vsak dan 8 ur na izobraževanju, istočasno pa so jih potni nalogi in dobavnice izdali, da so bili v resnici na vožnji za Primorje. »Projekt so si zastavili tako, da bi počrpali maksimalen možni izkoristek,« je očitek o koristoljubnosti utemeljil sodnik.
Zanimivo je, da zlorabe niso opazili na zavodu za zaposlovanje, temveč je informacija o tem novogoriškim kriminalistom leta 2011 prišla na uho v lokalnem okolju. »Na zavodu zgolj iz dokumentacije nepravilnosti niti ne bi mogli zaznati. Kontrole pa so bile napovedane in nadzorniki so se ukvarjali le z listinami. Pogoji za zlorabo so bili dobri,« je dejal sodnik.
Črnigoj razočaran, tožilka zadovoljna
Črnigoj in Marc sta nad sodbo razočarana, komentirati pa je nista hotela. Med sojenjem je Črnigoj zatrjeval, da od tega sam ni imel nobene premoženjske koristi, so jo pa imeli delavci. Te da so namreč stalno usposabljali zaradi raznolikosti del na številnih projektih Primorja doma in v tujini. Izobraževali so jih, ker so pričakovali konec krize, obenem pa bi bili lahko delavci na trgu dela z več znanji lažje zaposljivi. Črnigojeva zagovornica Irena Dobravc Tatalovič je že napovedala pritožbo na višje sodišče. »Pričakovala sem oprostilno sodbo, ker ni dokaza, da je bilo to kaznivo dejanje storjeno, ni direktnega naklepa, ničesar,« je dejala.
Državna tožilka Marta Vukelić Durnik pa je z razsodbo zadovoljna. »Izrek te sodbe pomeni tudi, da je goljufanje države, čeprav z dobrimi nameni, potrebno obsodbe,« je dejala. Črnigoj je zaradi zadeve Čista lopata že odsedel 14-mesečno zaporno kazen, na novogoriškem sodišču pa proti njemu poteka še ponovno sojenje zaradi domnevne zlorabe položaja pri nakupu Stavbenika leta 2001. Marc se je v kazenskem postopku znašel prvič.
