1. Kaj pomeni sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe?
Z uradnim obvestilom Velike Britanije se bo sprožil »ločitveni postopek« države od Evropske unije. Evropska integracija je tako po 60 letih na povsem neznanem terenu. V dveh letih se morajo končati pogajanja, dogovor pa morajo potrditi še v britanskem parlamentu, evropskem svetu, evropskem parlamentu in nacionalnih parlamentih. Dveletni pogajalski proces je sicer mogoče podaljšati, vendar bi se s tem morale strinjati vse države članice. Če takšnega dogovora za podaljšanje pogajanj ne bi bilo, bi ob preteku dveh let britansko članstvo prenehalo brez sporazuma o ločitvi. Britanska premierka Theresa May je že omenjala možnost, da ne bo privolila v slab dogovor za Veliko Britanijo in se bo raje odločila za tako imenovani trdi brexit. To bi pomenilo, da se ji z EU ne bi uspelo dogovoriti niti o eni točki njunega nadaljnjega odnosa: enotnem trgu, prostem pretoku ljudi, šolstvu, zdravstvu, varnostnih in obrambnih vprašanjih…
2. Kaj se za Veliko Britanijo in EU spremeni po sprožitvi 50. člena?
Sprožitev predstavlja veliko prelomnico, saj bo Evropska unija uradno še delovala kot osemindvajseterica, dejansko pa bo že na pol postala sedemindvajseterica. Velika Britanija bo do konca izstopa – pa naj bo ta dogovorjen ali pa enostranski – morala še poravnavati svoje obveznosti do integracije. Toda pri sprejemanju odločitev v Svetu EU in evropskem svetu ne bo več smela sodelovati. Za Evropsko unijo sprožitev 50. člena predstavlja predvsem močen politični udarec, saj je bilo doslej nepojmljivo, da bi se katera država članica odločila za izstop iz integracije, v katero si želijo države zahodnega Balkana, Turčija, pa tudi Ukrajina.
3. Kdaj se bodo začela pogajanja in kdo jih bo vodil?
Začetek pogajanj še ni dokončno dogovorjen. »To bodo najpomembnejša pogajanja naše generacije,« pravi Dave Davis, britanski minister za brexit. Že sama sprožitev 50. člena lizbonske pogodbe se je z britanske strani zaradi notranjepolitičnih vprašanj nekoliko zavlekla. Tako Velika Britanija kot Evropska unija sta že oblikovali svoje pogajalske ekipe. Z evropske strani bo na čelu pogajalcev sedel prekaljeni evropski politik Michel Barnier, ki bo zastopal evropsko komisijo, podporo pa bo dobival od okoli 30 zaposlenih v komisiji. Evropski poslanec Guy Verhofstadt bo v evropski pogajalski skupini zastopal interese parlamenta.
4. Bo mogoče pogajanja dokončati v dveh letih?
To je kar tesen rok. Sama pogajanja bi se verjetno morala končati po dobrem letu dni, ker utegnejo postopki potrjevanja dogovora na različnih evropskih in nacionalnih ravneh trajati več mesecev. Želja številnih v Evropski uniji je, da se pogajanja končajo pred novimi volitvami za evropski parlament, ki bodo predvidoma junija 2019. Pogajanja naj namreč ne bi postala predvolilna tema. Okvirno okno za pogajanja bi tako dejansko bilo okoli 15 mesecev. Močno vprašljivo je, ali je to izvedljivo, ni pa seveda nobenega zgleda, saj se še nikoli ni zgodilo, da bi katera država članica izstopila iz Evropske unije. Do sklenitve lizbonske pogodbe leta 2009 namreč možnost izstopa sploh ni bila nikjer zapisana oziroma predvidena. Vse te številne neznanke se bodo tako gotovo odražale tudi v pogajalskem procesu.
5. O čem vse se bodo pogajali?
Pogajali se bodo o vsem. Evropski pogajalec Barnier že opozarja, da si Britanci ne bodo mogli izbrati le »rozin«, prav tako pa ne bodo mogli doseči istih pogojev v prihodnjem odnosu z EU kot polnopravne članice. Še najbolj se utegne zaplesti prav pri trgovinskih vprašanjih. Za zdaj še ni jasno, ali bodo prihodnji trgovinski odnosi med EU in Otokom dejansko predmet pogajanj »ločitvenega postopka« ali pa se bodo o vpetosti Velike Britanije v enoten evropski trg pogajali posebej. To vprašanje je vsaj delno povezano tudi s statusom in pravicami, ki jih okoli milijon Britancev uživa v državah EU, trije milijoni državljanov EU pa v Veliki Britaniji. Pogajanja bodo potekala tudi o preostanku neizplačanih subvencij britanskim kmetom v proračunskem obdobju do leta 2020. EU in Velika Britanija bosta morali določiti, kako bosta sodelovali pri vprašanjih zunanje, varnostne in obrambne politike. Predmet pogajanj bo predvidoma tudi, v kolikšni meri bo Velika Britanija še smela uporabljati specializirane evropske agencije in v kolikšni meri bo ostala zavezana globalnemu podnebnemu dogovoru, h kateremu je pristopila kot članica EU.
6. Je mogoče izstop Velike Britanije zdaj še preklicati?
Da. Če bi se tako odločila Velika Britanija, bi morale preklic soglasno potrditi vse države članice. Tudi če Velika Britanija izstopi iz EU, lahko ponovno zaprosi za članstvo, če si premisli. A bi morala ponovno skozi celoten pridružitveni proces tako kot druge kandidatke za članstvo.
