Da, gospod podžupan, morali bi odstraniti oboje, in to čim prej. Predvsem pa bi morali takoj odstraniti Prešernove vrstice, sestavni del naše himne, s tlaka Čopove ulice. Zato navajam besedilo iz knjige »Zakaj Slovenija ni Švica« znanega novinarja in diplomata Bojana Grobovška (založba Alpemedia, 2014, str. 131), ki se glasi: »Sedmo kitico Prešernove Zdravljice smo si izbrali za besedilo himne države Slovenije. Na proslavah se Zdravljico prepeva s tresočim glasom in skoraj s solzami. Seveda se v slogu vaških razprtij o besedilu lastne himne še vedno prepiramo. Od septembra 2013 pa se domače in turistično ljudstvo na Čopovi ulici v sredini slovenske prestolnice po sedmi kitici Zdravljice, po himni države Slovenije, dobesedno sprehaja, saj so tam Zdravljico vpisali v tlak. Nanjo se spušča ogorke, papirčke in še marsikaj drugega. Česa tako nekulturnega do lastne himne ni mogoče videti nikjer drugje po svetu.«
Naj povem, da sem se v Delu (24. oktobra 2015) odzvala na polemiko Sonetni venec, hojladri o naši državni himni v odnosu do skladbe o Golici (12. in 19. septembra 2015) in zapisala, da je himna naš državni simbol, da je tako kot grb in zastava zavarovana z zakonom, sprejetem v državnem zboru. Povedala sem, da prav vgravirana kitica izraža najplemenitejše želje našega naroda »žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan«, da je nerazumljivo, da lahko ima sedanja mestna oblast v prestolnici tako zaničljiv odnos do enega najvišjih simbolov države. Zapisala sem, da je himna svečana, slavnostna pesem, odraz zavesti in pripadnosti nas Slovencev svojemu narodu, ki je naša domovina. Ob njenem izvajanju vsi vstanemo, tu pa se hodi (taca) po njej. Na ta zapis se je odzval (Delo, 30. oktobra 2015) Radko Istenič in povedal, da je že pred dvema letoma v sestavku z naslovom »Teptamo Zdravljico« (Delo, 6. novembra 2013) protestiral proti brezsramnemu ravnanju mestnih oblasti, ki se arogantno odzivajo na argumentirane pripombe. Kar preberite si, saj meščan Istenič pričakuje imena avtorja in podatek o tem, koliko je stalo davkoplačevalce, da lahko teptajo državni simbol.
Vaša razlaga, gospod Čerin, podžupan MOL, o sodobnem pristopu k estetiki Čopove ulice, ki vodi k Prešernu na po njem imenovanem trgu, je nesprejemljiva. Za to »estetiko« bi pač lahko izbrali kakšno drugo, večno živo in lepo Prešernovo pesem.
Alenka Bizjak, Ljubljana
