Leta 1962 je botanik T. C. Singh na indijski univerzi Annamalai začel opravljati poskuse na temo glasbe in rastlin. Ugotovil je, da ima zvok violine največji vpliv na rast rastlin, ki jih je zelo spodbujal tudi starodavni indijski ples bharata-natjama: rastline, ki so bile izpostavljene glasbi, so zacvetele dva tedna pred tistimi, ki so rasle v tišini. Od takrat naprej so bile rastline za boljšo rast izpostavljene že mnogim skladbam, med najbolj učinkovite pa se uvršča Rapsodija v modrem Georga Gershwina. Pa ne le rastline: glasba naj bi vplivala tudi na kokoši, ki naj bi bolje nesle, če poslušajo rokenrol, medtem ko umirjena glasba pripomore k hitrejši rasti piščancev. Obstaja celo kompilacija glasbe za piščančje farme, ki jo zelo radi uporabljajo v Tajvanu.
Zato ni prav nič nenavadnega, da se je uveljavilo tudi kombiniranje glasbe in vina. V Novi Zelandiji, v Christchurchu, so pred dvema letoma odprli prvi vinski bar, ki ob določenem vinu ponuja v poslušanje izbrano glasbo, ki naj bi obogatila naše okušanje vina. »Bistveno je, da so ljudje ob pitju vina pozorni. Veliko ljudi le pije, ne da bi zares okusili vino,« je za novozelandske medije dejala lastnica bara Jo Burzynska, ki na različnih znanstvenih in vinskih sejmih organizira tudi delavnice o kombiniranju glasbe in vina. Na delavnicah udeležencem ponudi isto vino v spremljavi z glasbo zelo različnih žanrov, od popa do panka, pokuševalci pa si po vsakem požirku ob določeni glasbeni spremljavi zapišejo opazke o okusu vina. Večina je zelo presenečenih, da so opisi okusa ob vsakokratni glasbi res tako drugačni.
Visoki toni krepijo okus kislosti
»Oenostetični bar«, kot ga opisujejo, je še eden izmed prispevkov k uveljavljanju multisenzornega okušanja hrane, v tem primeru pač pijače. In v tem je tudi nekaj znanstvene podlage. Britanski profesor Adrian North, specialist za psihologijo glasbe, je ugotovil, da obstaja resna povezava med občutki pri poslušanju glasbe in okusom vina, ki ga zazna pivec. Podobne poskuse je v Oxfordu delal tudi profesor Charles Spence, ki je sodeloval s slavnim kuharskim mojstrom Hestonom Blumenthalom. Ta je nazadnje v svoji restavraciji Fat Duck celo postregel jed, imenovano zvoki morja (sounds of the sea). Krožnik morske hrane, oblikovan kot plaža, je postrežen ob zvokih pljuskanja valov, kar naj bi še okrepilo okus morske hrane. Znanstvene raziskave so do zdaj dognale, da visoki toni v glasbi okrepijo sladke okuse, medtem ko zelo glasna glasba oslabi okušaje slanosti. Podobno je profesor Spence ugotovil za vino: visoki toni okrepijo dojemaje kislih in sladkih okusov vina, medtem ko nizke frekvence okrepijo okus grenkobe, se pravi taninov. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi lastnica prvega glasbeno-vinskega bara. Zato poznavalci glasbe in vina priporočajo, da ob kabernetu poslušate skupino The Doors, kajti rdeča vina naj bi za spremljajo potrebovala glasbo v molu ali pa glasbo, nabito z negativnimi čustvi.
Znanstveniki sicer še ne znajo razložiti, zakaj se ob glasbi dojemanje okusa spreminja. Toda vinski poznavalci že ponujajo popolne glasbeno-vinske kombinacije. Tako je recimo lani revija Wine Enthusiast objavila seznam kombinacij glasbe in vina. K modremu pinotu (pinot noir) se zelo prilega džez, medtem ko je za rizlig bolj primeren indie rock, za avstralski shiraz klasičen rock, za bordojce pa klasika, recimo Beethoven, Stravinsky, Wagner ali v najboljšem primeru Michael Nyman. Posebno mesto na seznamu imajo tudi slovenska oranžna vina, posebno Moviin lunar 2008, ob katerem priporočajo urbani hip-hop, denimo Tupaca Shakurja, Kanyeja Westa ali Kendricka Lamarja.