Mini delovna reforma ne prinaša težko pričakovanih sprememb v smeri večje prožnosti na trgu dela, temveč le še dodatno zaostruje pogoje pri zaposlovanju in odpuščanju, so na včerajšnji tiskovni konferenci opozorili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS). Predlagane spremembe zakonov o delovnih razmerjih, o inšpekciji dela in o urejanju trga dela so po njihovi oceni škodljive, zato jih ne podpirajo in zahtevajo umik celotnega paketa predlaganih zakonov.
Delodajalske organizacije opozarjajo, da bi sprejetje predlaganih sprememb zakonov pomenilo kršitev dogovora na ekonomsko-socialnem svetu (ESS), ki predvideva, da se mora najprej doseči soglasje vseh socialnih partnerjev. V primeru, da zahtev delodajalske strani ne bodo upoštevali, jim po njihovih besedah ne preostane drugega kot protesti.
Strožji inšpekcijski nadzor in nove sankcije
»Razočarani smo, da smo klub pogajanjem na mizo dobili predloge zakonov, ki še dodatno obremenjujejo slovensko gospodarstvo. Pričakovali smo, da bomo našim obrtnikom in podjetnikom izpogajali fleksibilno delovnopravno zakonodajo, ki bo omogočala lažje zaposlovanje in odpuščanje, žal pa je celoten paket zakonov pisan izključno na kožo delavcem in sindikatom,« je povedal predsednik OZS Branko Meh.
Predstavniki gospodarstva so še zlasti nezadovoljni, ker je ministrstvo za delo v končnem predlogu umaknilo spremembo odpovednega razloga nesposobnosti, s katero bi vanj vključili tudi neprimerno ravnanje delavca. »Nismo za odpuščanje brez razloga, zahtevamo pa, da lahko delodajalec odpusti delavca, ki je nesposoben ali ki škoduje podjetju,« je pojasnil Meh in dodal, da so razočarani tudi nad novostjo pri sporazumni odpovedi delovnega razmerja. Čeprav naj bi šlo za rešitev, s katero bi se dalo znebiti neprimernega delavca brez poznejših tožb in vnovične zaposlitve, pa delodajalcem nikakor ni po volji, da bi morali v tem primeru delavcu plačati polno denarno nadomestilo za primer brezposelnosti za največ šest mesecev, in sicer tudi v primeru, če bi tak delavec v tem času že našel novo zaposlitev.
Delodajalske organizacije so ogorčene tudi nad novelo zakona o inšpekciji dela. Poleg tega, da bo moral delodajalec, ki bi ga zalotila inšpekcija, v treh dneh zaposliti espejevca ali honorarca, ki v podjetju opravlja »redno delo«, bodo lahko inšpektorji delodajalcu, ki ne izplača plač v zakonsko določenem roku, prepovedali opravljanje dela oziroma uporabo delovnih sredstev. »Namesto da bi s spremembami delovne zakonodaje dobili večjo fleksibilnost, smo dobili strožji inšpekcijski nadzor in nove sankcije,« je dejal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, medtem ko je Meh opozoril, da se bodo takšni »nacionalizaciji premoženja in strojev« ostro uprli.
Nezadovoljni tudi sindikati, obeta se nov krog pogajanj
S predlogi sprememb delovnopravne zakonodaje niso povsem zadovoljni niti sindikati. »Nekatere rešitve ne gredo v pravi smeri, zato smo od ministrstva za delo zahtevali dodatna pojasnila,« je povedal Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Sindikate najbolj skrbi novost pri sporazumni odpovedi delovnega razmerja, ki po Zorkovih besedah pušča »milijon odprtih vprašanj« in »lahko pomeni precejšnje tveganje za pravno varnost delavcev«. Sicer pa bi bilo treba po njegovem mnenju nemudoma sprejeti zakon o inšpekciji dela, medtem ko bi za spremembe zakonov o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela potrebovali daljši socialni dialog.
Na ministrstvu za delo so povedali, da so od od sindikalne strani prejeli prošnjo za ponovni sklic pogajalske skupine, in zagotovili, da bodo »vložili dodatni napor v iskanje vsaj minimalne stopnje soglasja med socialnimi partnerji o ključnih spremembah zakonodaje«. Ob tem so opozorili, da »lahko do soglasja pride samo na podlagi pripravljenosti za dialog, kar pa zahteva delodajalcev za umik celotnega paketa prav gotovo ni«.
