Vstop strateškega partnerja v družbo Slovenske železnice ostaja ključni strateški cilj družbe v naslednjih dveh letih, je razvidno iz njihovega poslovnega načrta. Ni skrivnost, da se Slovenske železnice že nekaj časa pogajajo o prodaji 49-odstotnega deleža svoje edine donosne hčerinske družbe, to je Tovorni promet. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes je že večkrat potrdil, da se med drugim intenzivno pogajajo z Rail Cargo Austria, preostalih dveh potencialnih partnerjev, s katerima se prav tako pogajajo, pa ni želel imenovati. Tovorni promet naj bi bil sicer vreden okoli 100 milijonov evrov.
Vstop strateškega partnerja je edina možnost, da bi lahko Tovorni promet zagotovil rast obsega tovora, internacionalizacijo poslovanja in predvsem posodobitev voznega parka. Zaradi slabih poslovnih rezultatov namreč v Slovenskih železnicah v zadnjem desetletju niso investirali v nove vlake.
Zaradi zastarelih vlakov število potnikov stagnira
»Za nakup novih voznih sredstev v tovornem prometu je zaradi previsoke zadolženosti potrebna dokapitalizacija oziroma vstop strateškega partnerja. Brez slednjega bo treba vire sredstev za obnovo voznega parka pridobiti iz naslova dezinvestiranja strateških naložb,« je v poslovnem načrtu predvidel Mes.
Letos bo družba – tudi z državno pomočjo – prav tako posodobila potniške vlakovne garniture. Te so bile nazadnje posodobljene leta 2000 in danes že močno presegajo svojo življenjsko dobo. Do leta 2030 bodo tako v družbi zamenjali tudi 88 vlakov, namenjenih za prevoz potnikov, tako da bodo po trinajstih letih najstarejši vlaki na tirih šteli 17 let. Vlada je februarja Slovenskim železnicam odobrila novih 50 milijonov za izvajanje obvezne gospodarske javne službe do leta 2030, ki jih bodo izplačali že letos. Pogodba vključuje tudi nakup 25 novih potniških vlakov. Preostanek novih vozil pa bodo v Slovenskih železnicah financirali iz »finančne akumulacije«, je povedal Mes.
Ne glede na to, da bi po tirih moralo voziti 218 vlakovnih garnitur – toliko jih imajo v Slovenskih železnicah, jih v danem trenutku precej ni na razpolago potnikom. »Zaradi starosti in s tem povezanih nepredvidenih okvar je zagotovljena slaba razpoložljivost voznega parka,« priznavajo v družbi. Tako tudi voznega reda ne zmorejo izpolniti; potniški vagoni so glede na vozni red razpoložljivi le dvotretjinsko. To je tudi ključni razlog, da število potnikov stagnira. Leta 2014 so prodali 14,8 milijona vozovnic, leto kasneje celo manj, 14,2 milijona, lani spet podobno število kot leta 2014. Letos naj bi jih občutno več, in sicer 16,1 milijona, kažejo projekcije družbe (podobno tudi naslednje leto). Tudi na podlagi posodobitev si v Slovenskih železnicah obetajo, da bodo leta 2030 prodali sedem milijonov vozovnic več kot letos in bodo torej presegli 20 milijonov prodanih vozovnic.
Skromni prihodki od prodaje stanovanj
Prav tako kot v vozna sredstva družba doslej ni vlagala v svoja stanovanja in druge nepremičnine, saj za to niso imeli sredstev. Slovenske železnice imajo v lasti 373 službenih in pet poslovnih stanovanj v Sloveniji ter 33 na Hrvaškem in stanovanje v Srbiji. Večinoma jih oddajajo v najem. Od vseh neprofitnih najemnin načrtujejo nekaj več kot pol milijona evrov prihodkov. Hkrati oddajajo tudi svoj samski dom na Jesenicah in od tega pridobijo 8000 evrov prihodkov. Poleg tega imajo Slovenske železnice še 29 počitniških domov in apartmajev v Sloveniji ter 144 na Hrvaškem, večino ima v najemu hčerinska družba Vleka in Tehnika (njen direktor je Dušan Žičkar). Letos načrtujejo investicije v skupni višini 2,2 milijona evrov in še po milijon evrov v naslednjih dveh letih. Od oddajanja vseh počitniških zmogljivosti v najem pa bodo medtem pridobili le 111.000 evrov. Letos bodo obnovili apartmaje in domove v Savudriji, Novigradu, Sivki, Gaju, Rivi, Rožci, Umagu, Luciji, Gorjušah, Gozdu - Martuljku in Kranjski Gori.
Počitniški dom v Kranjski Gori je družba do nedavnega oddajala v najem, trenutno pa ga ne oddaja. O tem domu je med drugim tekla tudi beseda na februarski seji sveta kapitalsko povezanih družb sistema Slovenskih železnic, ki ji predseduje železniški sindikalist Silvo Berdajs; prisotne je tedaj seznanil, da bodo dom preuredili v apartmajski objekt z gostinskim delom. O tem, ali ga bodo nato oddali ali tržili sami, ni govoril.
Ne glede na to, da bodo v družbi v prihodnjih letih v nepremičnine znatno več vložili, pa od vseh skupaj načrtujejo za 115.000 evrov nižje prihodke kot lani. Tedaj so od upravljanja, trženja in prodaje nepremičnin pridobili 3,3 milijona evrov, letos načrtujejo dobre 3 milijone evrov.
Zelo pesimistično vsoto – za slab milijon nižjo od tržne vrednosti nepremičnin, in sicer le dobrih 134.000 evrov, pa načrtujejo od prodaje počitniških apartmajev v Karlovcih, dveh počitniških apartmajev v Kaninski vasi v Bovcu ter treh v naselju Lopari na Malem Lošinju. Podobno je s prodajo stanovanj; če bodo kupci kupnino poravnali v enem znesku, jim v družbi priznajo 17-odstotni popust glede na tržno vrednost. Prodali bodo 40 stanovanj in od tega si obetajo le pol milijona evrov prihodkov. Razlog, ki ga navajajo v družbi, je slabo stanje stanovanj; za vzdrževanje bi bilo po njihovi oceni treba zagotoviti »znatna sredstva«, ki jih družba nima.
