Ribnik Prilozje je že od nekdaj »dom« ribiške družine Metlika, ki se ponaša s 60-letno tradicijo. Pred petimi leti so v brunarici uredili pisarniške prostore, skupaj z občino poskrbeli za nove sanitarije, prilagojene invalidom, uredili prijeten prostor za piknik. Ko narava ozeleni, idilično okolje privabi na sprehod ali na kolesarski izlet številne mlade družine iz okolice. In seveda ribiče, ki čistijo okolico pred začetkom ribolovne sezone.
Desetletni Miha Kržan iz Semiča se je minuli konec tedna pridružil svojemu mentorju Marjanu Novaku in nekaj drugim ribičem pri čiščenju okolice ribnika. »Rad pomagam pri takih akcijah. Sicer pa mi je sam ribolov zelo všeč, pomirja me, ko sem ob vodi, v naravi. Moj največji ulov doslej je bil na enem od tekmovanj, ko sem ujel krapa. Ne spomnim se točno, kako velik je bil, a me je 'vrgel' na drugo mesto,« je dejal nasmejani desetletnik.
Ekološka katastrofa zdesetkala članstvo
Spomladi je treba pripraviti vse potrebno pred začetkom sezone ribolova. Kot pravi predsednica metliškega društva Vesna Doltar, k njim na ribnik radi zaidejo tudi člani Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja. »Dostop je dobro urejen, s kombiji jih lahko pripeljejo skoraj čisto do vode. Na brežino namestimo palete, na katere se zapeljejo z vozički in lovijo.«
Metliška ribiška družina upravlja poleg obeh ribnikov v Prilozju okoliš Kolpe od Krasinca do državne meje, Lahinjo od Vranovičev do izliva v Kolpo pri Primostku, Krupo od izvira do izliva v Lahinjo ter vse pritoke. Šteje 83 članov, od tega petnajst mladih. Pred tridesetimi leti je bilo članov blizu tristo, dokler ni sredi 80. let izbruhnila okoljska katastrofa, ko je semiška Iskra v okolje neustrezno odložila ostanke strupenega PCB (poliklorirani bifenil), ki se je nato skozi kraški teren izcejal v vodno zaledje Krupe in posledično onesnažil živelj v in ob reki.
Ograja in »zaklenjena« Kolpa
Članstvo se je tedaj zmanjšalo za več kot polovico. »Na ribolovne dovolilnice smo zapisali, da riba ni užitna, saj je PCB še vedno prisoten v rečnih usedlinah in posledično tudi v ribah. Zato nam število članov upada, potem pa še ta nesrečna ograja,« pripoveduje Doltarjeva. Belokranjski ribiči imajo zadnje leto in pol močno omejen dostop do Kolpe. Čeprav so v panelni ograji na več mestih nameščena vrata za dostop do reke, ribiči ključev nimajo. »Imajo jih samo lastniki parcel, mi ne. Kar pa je skregano z vsako logiko. Državi plačujemo koncesijo, do vode pa ne moremo. Zato pravim, da je Kolpa zaklenjena.«
Zaradi ograje je po besedah Marjana Judniča iz metliške ribiške družine število članov upadlo za 30 do 40 ljudi, število gostujočih ribičev pa se je zmanjšalo vsaj za 80 odstotkov. Težava je tudi v kampih. »V Podzemlju, ki je sicer odprt in dostopen, je poleti, ko je glavna ribolovna sezona, gneča in takrat seveda ne moreš loviti, v Primostku pa je lani zrasel nov luksuzni kamp. V preteklosti so ljudje prišli tja kampirati in loviti ribe. Zdaj je kamp zaseben in skorajda v celoti 'zaprt'. Tako poleg Prilozja ostane bolj ali manj le še Lahinja, a med gosti ni prav poznana,« je povedal Judnič, potem ko je z vrvi, napeljane z ene na drugo stran ribnika, pobral rumene trakove, ki naj bi čez zimo plašili kormorane.
Ko je kormoran sit, pomaga drugim
Na Krupici in spodnjem delu Lahinje, ki v nasprotju s Kolpo in Lahinjo letošnjo zimo nista zamrznila, so na dan našteli od 150 pa tudi do 200 teh velikih črnih ptičev. »Eden povprečno poje pol kilograma rib na dan. Najprej gre naokoli izvidnica, nato se zberejo in začnejo 'pogon'. Ko je kormoran sit, pomaga drugim v jati priganjati ribe skupaj, da jedo naprej, zraven pa veliko rib še poškodujejo. Če je namreč riba prevelika in je kormoran ne more požreti, jo pusti ranjeno in riba potem pogine,« pojasni Davorin Šoštar, tajnik ribiške družine.
Metliški ribiči beležijo precej škode tudi zaradi neenotne zakonodaje in drugačnega ribolovnega režima na hrvaški strani reke. »Tako mi denimo spomladi, ko je voda topla, vlagamo ribo, Hrvatje na drugi strani pa jo polovijo. Pri nas je namreč ribolov s čolna prepovedan, pri njih pa ne,« pravi Doltarjeva in dodaja, da si ribiška zveza sicer prizadeva urediti težave s ciljem poenotenja predpisov, a ji za zdaj še ni uspelo.
