Da bo prevelik vodni zbiralnik za zasneževanje v biatlonskem centru na Pokljuki lahko legaliziran, z ureditvijo pa bo zaradi sofinanciranja zadovoljna tudi evropska komisija, bo poskrbela država. Včeraj je namreč ministrstvo za okolje in prostor v javno razpravo poslalo spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku, ki so osredotočene predvsem na Rudno polje na Pokljuki.
Kot je znano, je evropska komisija zaradi suma negativnega vpliva gradnje in delovanja športnorekreacijskega centra na Pokljuki na ugodno stanje divjega petelina ter suma kršitev na več področjih začela najprej poizvedbeni, kasneje pa predsodni postopek v zvezi z gradnjo biatlonskega centra na Rudnem polju. Pri tem se je osredotočala zlasti na postopke okoljskih presoj ter skladnosti izvedenih del z izdanimi naravovarstvenimi pogoji in naravovarstvenim soglasjem. Sporen je bil predvsem vodni zbiralnik za zasneževanje. Po podatkih Triglavskega narodnega parka (TNP) ima prostornino 5800 kubičnih metrov, kar je štirikrat toliko, kolikor je zapisano v gradbenem dovoljenju. Prevelik je bil že ob zgraditvi, vmes pa se je zakon o Triglavskem narodnem parku še zaostril, so nam pojasnili v zavodu TNP.
Neskončen boj
V inšpekcijskem postopku je gradbena inšpekcija leta 2014 odločila, da mora Smučarska zveza Slovenije do konca septembra bazen zmanjšati skladno z gradbenim dovoljenjem. Smučarski zvezi je radovljiška upravna enota istega leta izdala dovoljenje za zasutje oziroma zmanjšanje bazena, vendar del niso izvedli. Tolikšen zbiralnik za vodo potrebujejo, so vztrajali v zvezi in si še naprej prizadevali za njegovo legalizacijo.
Vendar je Agencija RS za okolje dovoljenje zanj za namen zasneževanja zavrnila, zato so poskusili še s kombiniranim dovoljenjem – za potrebe zasneževanja, napajanja živine in gašenja požarov. »Na Pokljuki daleč naokoli ni vodnega vira, ki bi ga ob morebitnem požaru lahko za gašenje uporabili gasilci. Požar bi morali gasiti z dovajanjem vode iz Bohinjskega jezera,« je pred dobrim letom takratni poskus pridobitve okoljskega dovoljenja pojasnjeval odvetnik, ki je zastopal Smučarsko zvezo Slovenije, Janez Tekavc.
Vendar zvezi pri tem nista pomagala niti izkazana podpora občine Bohinj, Gasilske zveze Bled - Bohinj ter ministrstva za izobraževanje, znanost in šport niti mnenje kmetijske svetovalne službe, iz katerega je razvidna potreba po vodi na območju planin v okolici Rudnega polja. Tudi slikovni dokazi, da se živina poleti pase neposredno v okolici objekta, celo na njegovem parkirišču, niso pomagali. Pred dobrim letom je stališču agencije pritrdilo tudi upravno sodišče, ki je zavrnilo tožbo Smučarske zveze Slovenije proti agenciji. Kot so na sodišču zapisali v obrazložitvi, bi smel biti bazen skladno z dokumenti velik 1400 kubičnih metrov, naravovarstveno dovoljenje so želeli dobiti za 4400 kubičnih metrov.
V Smučarski zvezi Slovenije predloga ne komentirajo
Kaže pa, da bo bojev Smučarske zveze Slovenije kmalu konec. Spremembe zakona bodo omogočale ekološko sanacijo vodnega zbiralnika na Rudnem polju. Prav to je, opozarjajo na ministrstvu, eden od omilitvenih ukrepov, ki so omogočili, da je evropska komisija predsodni postopek ustavila. Ekološka sanacija pa se ne more izvesti brez predhodne legalizacije obstoječe neskladne gradnje, zaradi česar je treba spremeniti zakon o Triglavskem narodnem parku.
V Smučarski zvezi Slovenije predlaganih sprememb do konca postopkov ne bodo komentirali, nam je včeraj pojasnil predstavnik zveze za odnose z javnostmi Tomi Trbovc. Podobno namer ministrstva ne komentirajo niti v Športnem centru Triglav Pokljuka. Na ministrstvu za okolje in prostor pa pripombe k predlogu sprememb zakona, za katerega predlagajo nujni oziroma skrajšani postopek, zbirajo do 10. aprila. Druga pereča področja zakona naj bi »odprli« letošnjo jesen.