Izraz supertelefon je star že skoraj toliko kot izraz pametni telefon. Prvič se je ta presežnik uporabil leta 2010, ko sta Google in HTC izdala danes močno zastareli nexus one. V zadnjem obdobju pa se naziv uporablja predvsem v povezavi s telefonom honor magic kitajskega podjetja Huawei.
Tam pravijo, da ima magic sposobnost učenja oziroma omogoča večjo povezanost med napravo, storitvami, potrebami in navadami uporabnika ter umetno inteligenco, ki vse skupaj usklajuje. Ključna razlika v primerjavi z dosedanjimi storitvami umetne inteligence, kot so Applova Siri, Googlov now in Microsoftova Cortana, pa naj bi bila zmožnost ugotavljanja uporabnikovih navad in potreb brez spletne povezave.
Čeprav se sliši privlačno, so takšne storitve trenutno še precej omejene. Honor magic s pomočjo senzorjev in učenja prepozna vaš obraz in odklene zaslon, ko vas vidi. Če telefon potegnete iz žepa v temi, pa vam ponudi prižig svetilke. Seveda se tudi supertelefoni lahko povežejo z obsežnimi bazami podatkov v oblaku in s pomočjo teh še bolje predvidijo, kaj v določenem trenutku počnete oziroma kaj bi želeli početi. Honor magic kitajskim uporabnikom ob prihodu v kinodvorano samodejno ponudi že kupljeno e-vstopnico, da jim je ni treba dodatno iskati. Enako stori z vozovnicami za javni prevoz. Iz pogovorov pa zmore razbrati tudi interese uporabnika in mu ponudi lokacije in ure predvajanj filmov, ki jih je v pogovoru omenil.
Takšne storitve poleg inteligentnega telefona zahtevajo tudi sodelovanje lokalnih podjetij, zato honor magic trenutno tudi ni dostopen na svetovnih prodajnih policah. Ker podobne spletne storitve, ki jih v skromnejši obliki že ponujajo velika ameriška podjetja, v mnogih vzbujajo strah zaradi varstva osebnih podatkov, pa analitiki prihodnost supertelefonov vidijo predvsem v umetni inteligenci, ki bo sposobna brez spletne povezave razbrati, kaj v določenem trenutku želimo oziroma potrebujemo, in bo posledično bolj spoštovala našo zasebnost.
Optimistični analitiki prav tako napovedujejo, da bo telefonska industrija že letos močno zavila v to smer in da obstaja že velik nabor podjetij, ki razvijajo potrebno tehnologijo.
A četudi se bodo takšne napovedi razvoja telefonske tehnologije uresničile za kaj več kot prižiganje zaslona in svetilke, ostaja vprašanje, kdo bi razvijal aplikacije, prilagojene tem novostim, saj smo zastonjske aplikacije doslej plačevali s svojimi podatki. Poleg tega je treba poudariti, da uspeh in obstoj supertelefonov ne bo odvisen le od odličnosti tehnologije in aplikaciji, ki jih razvijejo proizvajalci telefonov sami. Če bi bilo to dovolj, bi bil Microsoft na trgu pametnih telefonov primerljiv Applu in Googlu. Gotovo je tudi, da neodvisni avtorji aplikacij, ki dajejo dušo napravam v naših žepih, teh ne bodo razvijali le zato, ker bi jih Huawei, Google, Apple, Microsoft ali katero koli drugo podjetje, ki želi služiti s supertelefoni, lepo pogledalo. Kako jih bodo torej prepričali, če ne z denarnimi nakazili ali s podatki?
