Gozd je čudovito okolje, ki blagodejno vpliva na nas in na naše pse. Aktivno in usmerjeno ukvarjanje s psom v gozdu je za oba odlična psihofizična zaposlitev. Prost dostop v gozd pa ni nekaj samoumevnega, še bolj zmotno bi bilo misliti, da je dostop v gozd brez omejitev. Zato upoštevajmo nekaj pravil obnašanja v gozdu.
Gozd je ekosistem. Je nekaj živega in se kot tak odziva tudi na nas. Ko vstopamo v gozd, za seboj puščamo večje ali manjše sledi. Na našo prisotnost se odzivajo tudi gozdne živali, ki zaradi umikanja pred nami in našim psom, še posebno pozimi, porabljajo prepotrebno energijo. V gozdu smo gosti. V Sloveniji je večina gozda v zasebni lasti, ko vstopamo v gozd, smo tudi pri njih na obisku. Gozd je dostopen vsem. Zato se lahko v njem srečamo z različnimi obiskovalci. Srečamo se lahko z delavci, lovci ali sprehajalci, ki imajo različne potrebe in želje. Gozd močno nagovarja pasje nagone. Psa je treba skozi učni proces postopoma navajati na motnje, ki jih lahko pričakujemo v gozdu. Tak pristop je edina pot do kakovostnega in odgovornega obiska gozda.
Kaj o psu v gozdu pravi naša zakonodaja? Po zakonu o zaščiti živali mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varstvo psa tako, da je pes na povodcu. Javno mesto je v tem primeru mišljen dostopen javni kraj, kot je opredeljen v zakonu o varstvu javnega reda in miru, razen površin, kjer ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Tak prostor je lahko tudi gozd, če ni tipično močno obiskan, kot so na primer gozdovi v mestih in njihovi neposredni bližini. Ker nas zanima gozd, je treba omeniti tudi zakon o divjadi in lovstvu. Po tem zakonu psov ni dovoljeno brez nadzorstva spuščati v prosto naravo. Lastnik je namreč odgovoren za škodo, ki jo njegova žival prizadene divjadi, in lahko zanjo plača globo.
Kaj torej početi s psom v gozdu? Aktivni sprehod, tek in kolesarjenje (kjer je dovoljeno) so večini dostopne aktivnosti. Če pes rad vleče, ga lahko pri teh aktivnostih opremimo s primerno oprsnico in elastičnim povodcem ter na tak način izkoristimo njegov potencial za vleko. Obstajajo klubi, ki organizirajo različne tematske aktivnosti, kot so prinašanje, mantrailing, delo z nosom, treking in orientacijski teki. Prednost takih klubov je, da se lahko povežete z drugimi vodniki in skupaj trenirate, kar je bolj družabno in ne nazadnje varnejše. Če pa se želite s psom v gozdu še bolj resno ukvarjati, se lahko pridružite lovcem ali vodnikom reševalnih psov. Pri teh aktivnostih se boste skupaj s psom formalno izobraževali, organizirano trenirali in imeli možnost opravljanja pomembnih družbeno koristih nalog.
