Potem ko so konec februarja na spletnem portalu Siol poročali o sumu, da se je sam predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Boris Štefanec v postopku ugotavljanja nepravilnosti pri imenovanju generalnega direktorja UKC Ljubljana znašel v konfliktu interesov, je Štefanec na izdajatelja Siola – družbo TSmedia – naslovil zahtevo za razkritje vira informacije. Hkrati je od družbe zahteval EMŠO, datum rojstva, naslov prebivališča in celo pogodbo o zaposlitvi novinarjev, ki sta o zadevi poročala. Zakaj KPK potrebuje te podatke za ugotavljanje prekrška, povezanega z domnevno izdajo identitete prijavitelja, ni jasno.
Serijsko obračunavanje z novinarji
Zagrožena globa znaša od 400 do 4000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in od 4000 do 100.000 evrov za pravno osebo. Toda – in kar je ključno – Štefanec novinarjem grozi z globo zaradi razkritja prijavitelja, četudi se je slednji razkril sam. Še več. Ko je o vsem tem poročal časnik Večer, je KPK enako zahtevo, a delno utemeljeno na drugačni pravni podlagi, in grožnjo z globo naslovil tudi nanj. »Predsednik KPK se je odločil za nenavaden pritisk na novinarje, zato ker hoče pozornost preusmeriti od bistva problema,« meni Aleš Kocjan, novinar Večera.
»Prekršek, ki ga skuša naprtiti Večeru in Siolu zaradi omembe identitete prijavitelja postopka pred KPK, s katerim je sam osebno povezan, je prav sprevržena oblika pritiska, saj se je prijavitelj razkril sam in ni nakazal nobene težave, da javno izpostavijo njegovo ime,« dodaja Kocjan.
Zahteva KPK – kasneje je od lova na žvižgača vendarle odstopil, ne pa od prekrška zaradi razkritja prijavitelja in zahteve po osebnih podatkih – po mnenju Društva novinarjev Slovenije (DNS) predstavlja serijsko obračunavanje z novinarji in mediji, ki Štefanecu niso po godu. S poskusi posegov KPK v svobodo govora so zato seznanili Evropsko in Mednarodno zvezo novinarjev ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.
»Štefanec zlorablja mehanizme za zaščito identitete prijavitelja za izvajanje pritiska na novinarje in medije, da bi ti opustili opozarjanje na njegovo sporno ravnanje,« so zapisali v DNS in Štefaneca pozvali, naj s tem prekine.
A v KPK vztrajajo; četudi delo novinarjev spoštujejo, navsezadnje so prav novinarski prispevki pomemben vir informacij za KPK, trdijo, morajo zagotoviti nedotakljivost prijaviteljev kot enega bistvenih institutov, ki definirajo področje dela KPK. Sami bi ravnali »nedopustno, kaznivo in v nasprotju s standardi pravne države«, če bi od postopkov odstopili. »Brez tega namreč KPK ne more zagotavljati izvajanja svojega osnovnega poslanstva, preprečevanja korupcije,« so zapisali.
Namesto tričlanski deluje le dvočlanski senat
Pa to izvaja zdaj? Medtem ko se Štefanec ukvarja z discipliniranjem medijev, namreč institucija navznoter razpada. Namestnica predsednika KPK Alma Sedlar je javno objavila, da išče novo službo. Štefanec že dlje časa sproža tudi postopke zoper njo. Prijavil jo je denimo informacijski pooblaščenki (slednja ni ugotovila kršitev Sedlarjeve) in sprožil postopek pred KPK zoper njo, za katerega je v izhodišču vedel, da ga zaradi konflikta interesov ne bo mogel sam zaključiti. Obenem jo preganja tudi sodno.
»O odstopu razmišljam, ker mi je praktično od prvega dne onemogočeno opravljanje funkcije namestnice predsednika KPK, vključno z izvajanjem zakonskih pristojnosti in nalog,« je pojasnila Sedlarjeva in dodala, da ne more več gledati »sistematičnega rušenja institucije in ignorance vseh tistih, ki bi po številnih pozivih lahko in bi morali že zdavnaj ukrepati«.
Ni edina; te dni naj bi po naših informacijah dal odpoved že četrti zaposleni na KPK, od nastopa Štefaneca pa je KPK zapustilo že 18 zaposlenih, kar je slaba polovica vseh. »O tem, kako se vodi (oziroma se ne vodi) postopke pod vodstvom Štefaneca pred KPK, sicer ne smem govoriti – dovolj pa o tem povedo odločitve pristojnih sodišč, pred katerimi odločitve KPK v zadnjem času padajo kot domine,« je omenila Sedlarjeva.
O vsem dogajanju znotraj KPK je zgolj Sedlarjeva že petkrat obvestila predsednika Boruta Pahorja, vsaj enkrat pa ga je na razmere opozoril tudi Frančišek Verk , predsednik Sindikata državnih organov Slovenije ter predsednik Zveze svobodnik sindikatov Dušan Semolič, a Pahor ni ukrepal (tudi na Dnevnikova novinarska vprašanja se ni odzval). »Kaže, da nikogar v tej državi ne skrbi, da KPK že dve leti in pol praktično deluje v sestavi dveh in ne treh članov senata. Včasih se mi zdi, da je vsem tako za stanje kot za poslanstvo KPK že povsem vseeno,« dodaja Sedlarjeva.
Bo spremenjeni zakon onemogočil anomalije?
»Prepričan sem, da Štefanec ni kos funkciji predsednika KPK, ki mu jo je zaupal predsednik republike, saj bi se sicer ukvarjal z ugotavljanjem koruptivnih dejanj in ne s preiskovanjem in omejevanjem svojih sodelavcev. Zelo me skrbi tudi, da nihče noče videti, da takšen odnos predsednika KPK do namestnice predstavlja veliko korupcijsko tveganje v sami KPK,« opozarja Verk.
Ali bodo gordijski vozel, ki ga je v polovici mandata (ta bo v petek, 31. marca) Boris Štefanec spletel okrog KPK, končno razrešile spremembe področne zakonodaje? Do tega je skeptičen generalni sekretar Transparency International Slovenija Vid Doria. Četudi gredo spremembe v pravo smer, kar se tiče odprave procesnih pomanjkljivosti, je vse bolj jasno, da ključni problem ni v zakonu. »Vse več zadev KPK pade na sodiščih. Obe prejšnji vodstvi KPK, ki sta delovali po istem zakonu ali celo v slabših pogojih, sta delali boljše in takšne zadeve se niso dogajale. Ta predsednik očitno nima pravih kompetenc, ki jih funkcija zahteva,« meni Doria. Spremembe zakonodaje med drugim predvidevajo tudi možnost razrešitve predsednika KPK zaradi osebne neprimernosti.
»Osnutek zakona predvideva tudi varovalke, o razrešitvi bi presojala posebna komisija, sestavljena iz predsednika vrhovnega sodišča, varuhinje človekovih pravic in drugih,« pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Trenutno je osnutek zakona v fazi strokovnega usklajevanja, vsak čas naj bi ga na mizo dobila vlada, na ministrstvu pa upajo, da bo še pred poletjem tudi v parlamentarni proceduri.
