Dr. Mojca Čepič, profesorica izobraževalne fizike na Pedagoški fakulteti UL in raziskovalka na Institutu Jožefa Stefana, že več let opozarja, da utegne v prihodnosti zmanjkati ustrezno izobraženih osnovnošolskih učiteljev fizike in tehnike. »Za enostavno reprodukcijo bi po izračunih, narejenih glede na številnost generacij, število predvidenih upokojitev, obremenitve učiteljev in nekatere druge dejavnike potrebovali okoli 25 diplomantov na leto. Toda zadnja leta na pedagoški fakulteti diplomira le od 15 do 20 študentov fizike ali/in tehnike,« razloži Čepičeva.
Dveletni programi doizobraževanja
V prvi polovici devetdesetih let je iz teh smeri diplomiralo okoli 40 študentov na leto, pojasnjuje Čepičeva, nato pa je postalo mogoče študirati matematiko in računalništvo, ta dvopredmetni študij pa je bil za študente bolj mikaven. Vpis na tehniko in fiziko se je tako zmanjšal.
Precej škode je naredil tudi minister Janševe vlade Milan Zver z odločitvijo, da lahko 40 odstotkov ur pri predmetih uči učitelj, ki zanj ni specializiran, v dveh letih pa naj bi se ustrezno doizobrazil (ta odstotek se mora od letos počasi zmanjševati). Na videz se je tako zdelo oziroma se še zdi, da je učiteljev dovolj ali celo preveč.
Ker bi se v času Zvera lahko učitelj doizobrazil le tako, da bi se vpisal v redni študij, so na PF pripravili poseben dveletni program doizobraževanja. Uspelo jim ga je izvesti le eno leto za fiziko. Programa sta namreč zelo naporna. Učitelji morajo znanje za en predmet osvojiti na strnjenih 16-urnih predavanjih ob koncu tedna, ob tem pa še naštudirati snov za izpite. Brez razumevanja šol je to še težje. Poleg tega je pogoj za izpeljavo doizobraževanja 30 slušateljev, zbere pa se jih le kakšnih 15. Šolnina znaša 4000 evrov na leto, približno 1000 evrov plača učitelj sam ali pa mu ta znesek poravna šola. Ob premajhnem številu prijavljenih kandidatov, pojasnjuje Čepičeva, ne morejo poravnati stroškov organizacije in laboratorijskih vaj kljub minimalnim honorarjem za predavatelje.
MIZŠ: fiziko in tehniko lahko učijo tudi drugi profili
Na PF zato ministrstvu predlagajo, da spodbudi vpis v deficitarne smeri, in sicer z nekaj štipendijami letno, in zniža normativ za organizacijo doizobraževanja. Predlagajo tudi, da izobraževanje zaposlenim učiteljem olajšajo tako, da jim med študijem krijejo 20 odstotkov dohodka, in da obenem sofinancirajo doizobraževanje v teh smereh tudi nezaposlenim učiteljem, saj je sicer zanje šolnina previsoka.
Za ministrstvo argumenti PF niso prepričljivi. Pojasnjujejo namreč, da lahko v skladu s predpisi predmet tehnika in tehnologija poučujejo tudi drugi profili, na primer diplomirani elektrotehniki, strojniki ali lesarji, ter učitelji, ki izpolnjujejo pogoje za poučevanje matematike, fizike, kemije, biologije, gospodinjstva ali izbirnih predmetov s področja računalništva in opravijo ustrezni študijski program za izpopolnjevanje iz tehnike in tehnologije.
Podobno velja tudi za učitelje fizike. Po mnenju ministrstva zato o razpoložljivosti prihodnjih učiteljev fizike in tehnike »ni mogoče sklepati le po številu vpisanih študentov v konkretno študijsko povezavo«. Dodajajo še, da tudi s sofinanciranjem spodbujajo doizobraževanje učiteljev za fiziko ali tehniko.
Čepičeva ob tem poudarja, da se hudič skriva v podrobnostih. »Tehniko res lahko uči mnogo različnih profilov, a ti si običajno najdejo druge službe. Poleg tega se včasih v šolo zatečejo ljudje, ki jim pedagoški poklic ni posebej ljub, a mislijo, da bodo tako imeli več prostega časa. Kot rečeno: za doizobraževanje iz že omenjenih razlogov ni dovolj zanimanja…«
